Njena dela niso slike, ki stojijo, ampak so stroji, ki jih mora nenehno "komandirati", kot pravi sama. In z njimi me drugim govori o tem, kako zahtevno je ustvariti nek mehanizem, da deluje.

Stroj je zato, da deluje. Da proizvaja. Premikanje je v njegovem poslanstvu, prav tako kot to velja za človeka delavca. Po drugi strani intelektualno delo poteka v na videz mirujočem človeku, no, tudi računalnik na videz miruje, ko deluje. Kaj pa vsi zapleteni procesi, ki so skriti za izdelkom, ki ga uporabljamo vsak dan? Se zavedamo, koliko ljudi, strojev, poti in nenazadnje žrtev zahteva taka majhna črna škatlica? Ker si ljudje radi plastično predstavljamo, prav kontrast velikosti lahko opozori na nesorazmernost med vložkom in izkupičkom. Si predstavljate drobec zlata? Za nekaj gramov moramo izkopati tono rude. Njegovo neuničljivost pa je Meta Grgurevič, katere razstavo si lahko ogledamo v Cukrarni, vzelo kot iztočnico tudi za temo reciklaže. Ampak kje bi lahko dobila zlato v sodobnem okolju, da bi sama prehodila ta proces? V mobilnih telefonih. Pri tem kemijskem postopku so ji pomagali na Inštitutu Jožef Stefan.

Umetnica je ves postopek pridobivanja popisala – vložene ure, stroške, smeti, ki so ob tem nastale. Iz dvestotih telefonov naj bi pridobili vsaj štiri grame zlata, dobili so ga 35 miligramov. Na koncu so imeli eno majhno zrnce in frustracijo, kje je preostanek? Ob ponovitvi je bil rezultat enak.

Na razstavi, kustosinja je Alenka Trebušak, se med drugim srečamo z ogromnim kolesom, ki spominja na hrčkovo. Poganjajo ga informatorji, torej čuvaji razstave, ki postanejo aktivni členi inštalacije. Kolo je povezano z drugim delom mehanizma – mehanično roko, ki piše na kos papirja besedo work (delo).

Še en pripovedovalec je pisalni stroj, sicer starejše delo, ki pa ga Meta Grgurevič z vsakim projektom tehnološko nadgradi. Njegova naloga tokrat je, da zapisuje od tone rude navzdol in kaže razmerje med milijonom gramov in enim samim. In oddaja zvok.

Znova se učimo, kako pridobiti materiale, pove Meta Grgurevič. In niso vsi materiali povratni, že papir je tak primer: ko ga recikliramo, ni več enak izvornemu. Prednost zlata je, da ga lahko recikliramo do čistosti. Pa vendar – koliko kemikalij, vode, energije za to porabimo? Praskanje za zlatom vas čaka v Cukrarni do 28. avgusta.

Žiga Bratoš