Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
15 prispevkov
Poslušamo pesmi o pomladi ali kako drugače povezane z njo. Pomlad kot čas obetov, radosti in ljubezni, pa tudi kot čas razmisleka o prihodnosti, življenju in naši vlogi v njem. Veliko je pesmi, ki pojejo o pomladi, bile so med najbolj priljubljenimi, po izvoru največkrat ne med najstarejšimi. Doživljanje pomladi v pesmi je bilo predvsem čustveno in pesmi o pomladi so največkrat vsaj posredno lirske ali osebno izpovedne.
V Demokratični republiki Kongo živita dve skupini ljudstva Bira, ena v savani in druga v gozdu. Gozdna skupina je ohranila bistveno več prvinskega in se oklepa starega izročila in načina življenja, pretežno so še vedno animisti, savanska skupina pa je prevzela pretežno katoliško vero in v njeno življenje se je vrinilo več zunanjih vplivov. Poslušamo glasbo ob spremljavi palčnega klavirja – likembe in brenkala ndzedze, kot je tam zvenela v osemdesetih letih, preden so pokrajino ob koncu dvajsetega stoletja opustošile vojne.
Poslušamo ljudske pesmi iz različnih pokrajin, ki se posredno ali neposredno navezujejo na vreme, torej med drugim pojejo o dežju ali soncu, večnih spremljevalcih vsega živega. Kot prispodobi v pesmih spremljata prelomne dogodke, včasih pa tudi poudarjata majhnost življenja in predanost posameznika v primeri z nedoumljivostjo narave, zgodovine in tudi človeškega na splošno. Včasih kot delček splošne modrosti, spet drugič kot ilustracija občutkov.
Otočje Komori sestavljajo štirje otoki vulkanskega izvora med Madagaskarjem in Mozambikom. Na obalah so večja naselja, v notranjosti pa manjše posamezne vasi. Ljudje se preživljajo pretežno s poljedelstvom in ribolovom, so pa potomci prišlekov iz Afrike, arabskega sveta, Perzije, Indije, Madagaskarja, tudi Evrope. Poleg izvora je njihovo kulturo v preteklosti oblikovala tudi živahna trgovina. V glasbi iz starega mesta Domoni na otoku Anjouan so prepoznavni predvsem elementi arabske in malgaške, pa tudi evropske glasbe.
Sveta Lucija je otok v Malih Antilih, prištevajo jo v skupino privetrnih otokov. Uradno je samostojna država, vendar je zaradi kolonialne preteklosti še vedno močno povezana z Veliko Britanijo. Njeno kulturo zaznamujejo francoski, angleški in afriški elementi, prav tako jezik, ki ga govorijo kreoli. Del te zanimive mešanice tokrat spoznavamo skozi glasbo tega karibskega otoka.
Še enkrat se posvetimo delu zvočnega gradiva spletne izdaje Kdo, kdo, kdo so pa to, ki jo je Glasbenonarodopisni institut predstavil v okviru spletne zbirke Etnofon in ki pripoveduje o pesemskem izročilu z Domžalskega. Kraje je v preteklosti zaznamovala domača obrt, pozneje pa slamnikarstvo, oprto na prevozne poti; ponujalo je tudi številne možnosti druženja in prenašanja izročila. Tokrat bomo poslušali posvetne pesmi različnih vsebin, pa tudi nekaj uspavank in izštevank.
V današnjih Oddaljenih zvočnih svetovih se zopet posvečamo šintoizmu, duhovni avtohtonosti na Japonskem, in glasbi, povezani s to religijo.
Posvečamo se prvemu delu zvočnega gradiva spletne izdaje Kdo, kdo, kdo so pa to, ki jo je Glasbeno narodopisni institut predstavil na spletni strani Etnofon, posvečena pa je pesemskemu izročilu z Domžalskega. Kraje je v preteklosti zaznamovala domača obrt, pozneje pa slamnikarstvo, oprto na prevozne poti, kar je nudilo tudi mnoge možnosti druženja in prenašanja izročila. Tokrat poslušamo pesmi, ki so tako ali drugače povezane z verskim in cerkvenim izročilom.
