Poslušamo ljudske pesmi iz različnih pokrajin, ki se posredno ali neposredno navezujejo na vreme, torej med drugim pojejo o dežju ali soncu, večnih spremljevalcih vsega živega. Kot prispodobi v pesmih spremljata prelomne dogodke, včasih pa tudi poudarjata majhnost življenja in predanost posameznika v primeri z nedoumljivostjo narave, zgodovine in tudi človeškega na splošno. Včasih kot delček splošne modrosti, spet drugič kot ilustracija občutkov.

Tomaž Rauch