V Izoli se odvija osrednji del 21. festivala Kino otok. Na njem so, denimo, prikazali Prisluhni glasovom; film posledice kolonialne oblasti v Francoski Gvajani razišče skozi pogled odraščajočega dečka iz Pariza, ki na obisku pri babici obudi duha tragično umrlega strica. Na ogled je bil tudi film V senci finskega ustvarjalca Samija van Ingna. V filmu raziskuje kompleksno zapuščino svojih prednikov – med temi je tudi Robert J Flaherty, ki velja za avtorja prvega celovečernega dokumentarca. Z van Ingnom se je v Izoli srečala Tina Poglajen.
7 min • 06. 06. 2025
V Izoli se pričenja osrednji del 21. filmskega festivala Kino otok, trajal bo vse do nedelje. Prikazali bodo 129 filmov, od tega 45 celovečernih in 84 kratkih; filmi prihajajo iz Palestine, Črne gore, Nepala, Finske in več kot 30 drugih držav. Letos si festival sicer prizadeva za upočasnitev ritma, možnost za razmislek in dialog; v urniku so denimo namenoma ustvarili dodaten prostor za neposreden stik med filmskimi ustvarjalci in občinstvom.
5 min • 04. 06. 2025
V sredo, 4. junija, se v Izoli začenja osrednji del 21. izdaje festivala Kino otok. V programu je tokrat 129 filmov iz 36 različnih držav, od tega 45 celovečernih in 84 kratkih. Za tiste, ki bodo v Izoli že večer prej, kot vsako leto pripravljajo projekcijo presenečenja. Kot so zapisali, bo skrivnostni film, ki ga bodo prikazali v torek zvečer v Letnem kinu Manzioli, v otoški maniri ogrel predfestivalski večer in toplo povabil k ogledu prihajajočih festivalskih projekcij. Uradno festival v sredo sicer odpira film Skupni jezik, nenavadno, zabavno in ganljivo srečanje kanadske in iranske kulture ter njunih kinematografij. Tina Poglajen je pred mikrofon povabila programsko selektorico Varjo Močnik, ki je predstavila del programa letošnjega festivala – tega sestavljajo cinefilski filmi z vseh koncev sveta.
6 min • 30. 05. 2025
Miriam Drev je v slovenščino prevedla več kot sto del iz sodobne in klasične angleške, ameriške in nemške književnosti; med njimi Deklino zgodbo Margaret Atwood, Boga majhnih stvari Arundhati Roy, dela Philipa Rotha, Iana McEwana, Zgodbe iz Narnije in druge, številni avtorji so v slovenščini prvič izšli na njeno pobudo. Književno ustvarja tudi sama. Podpisala je šest pesniških zbirk, za zadnjo, Zdravljenje prednikov, je leta 2023 prejela Veronikino nagrado; napisala je štiri romane: Od dneva so in od noči, njen tretji roman, je celo prvi epistolarni roman pri nas. Četrti roman, Po poti se je zvečerilo, pa je izšel letos pri založbi Pivec. V njem nastopa Lucia, ki ima korenine tako v Libanonu, Bejrutu, kot v Sloveniji, v Ljubljani - kamor z mamo in bratom pribežijo, ko se v Libanonu prične državljanska vojna. Kot da bi bila potovanja vdelana v njeno osebnost, mlada ženska tudi sama zapusti Ljubljano in odide v tujino - v iskanju tako dela kot novih doživetij. V Edinburgu spozna partnerja, očarljivega Američana Aleca, in si z njim ustvari družino, a v njunem odnosu postopoma pride na dan Alecova manipulativna, hladnokrvna in brezobzirna prava narava. Z Miriam Drev se o njenem novem romanu in siceršnjem delu pogovarja Tina Poglajen.
21 min • 24. 05. 2025
Oglašamo se iz Cannesa, kjer se za zlato palmo letos potegujejo novi filmi Wesa Andersona, bratov Dardenne, Julie Ducournau, Richarda Linklaterja, Kelly Reichardt in drugih. Obiskali smo festival eksperimentalnih avdiovizualnih praks VFX. Ocenjujemo Pingvinove lekcije in beremo strip Zorana Smiljanića, posvečen Fritzu Langu z naslovom Ljutomer-Berlin-Hollywood.
27 min • 16. 05. 2025
Včeraj in danes mineva točno 80. let od konca druge svetovne vojne, ki je skupno zahtevala več kot 70 milijonov življenj. V teh dneh sta pri nas ogled dva dokumentarna filma, ki skozi osebne pripovedi in arhivsko gradivo pripovedujeta o tedanjem dogajanju. Nocoj bo v Hiši filma v Gorici predpremiera celovečernega dokumentarnega eseja Anje Medved Ne pozabi me, ki zbira osebne spomine prebivalcev in prebivalk Goriškega. Film Dva brata, dve sestri, ki so ga včeraj prikazali v Cerknici, pa podpisuje Miha Čélar; v njem spremljamo zgodbo družine Žagar z Notranjske, ki se je med vojno tako kot ves svet znašla na nasprotnih bregovih. Prispevek je pripravila Tina Poglajen.
6 min • 09. 05. 2025
Adolescenca se začne kot tipični britanski – BBC-jev krimič: na severu Anglije, v okolici Liverpoola, z dvema policistoma, ki se poleg dela ukvarjata tudi z lastnimi družinskimi težavami. Kriminalistični inšpektor Luke Bascombe (igra ga Ashley Walters) in narednica Misha Frank (to igra Faye Marsay) čakata na ukaz za začetek racije. Takrat Bascomba pokliče sin Adam, ki se kot že večkrat dotlej pretvarja, da je bolan, da mu ne bi bilo treba v šolo. Adamovo izogibanje pouku in družbi sošolcev prikrito nakazuje eno izmed tem miniserije: psihično nasilje, ki so mu izpostavljeni številni mladi ljudje med svojimi vrstniki. Medvrstniško nasilje, bodisi fizično ali psihično, najbrž ni nič novega, tako kot ni nič novega niti prepad med različnimi generacijami. Med starejšimi in mlajšimi generacijami so vedno obstajala določena trenja zaradi spreminjajočih se vrednot, prepričanj, načina življenja; tako, kot so starejše generacije nad mlajšimi pogosto zaprepadene, si mlajše želijo več svobode in sprememb. Vseeno pa je iz generacije v generacijo nekaj »res drugače«; znanost in tehnologija se razvijata eksponentno, ne linearno, kar pomeni, da je med tehnologijo, ki oblikuje življenje naših otrok, in tehnologijo, ki je oblikovala naše življenje, večja razlika, kot če bi primerjali generacijo nas in naših staršev; in še veliko večja, če bi z njo primerjali generaciji naših staršev in starih staršev. In čeprav so imeli mladi vedno svoj sleng, svoje izraze, ki so se njihovim staršem zdeli trapasti, so razlike v komunikaciji med generacijo alfa – otroki, rojenimi po letu 2010 – in njihovimi starši najbrž še veliko večje kot med prejšnjimi generacijami. Ob eksponentnem tehnološkem razvoju in hitri digitalizaciji sveta v zelo kratkem času namreč nastajajo povsem nove oblike jezika in pomenov. Pomeni memov, internetnih šal in referenc, emotikonov se spreminjajo s takšno hitrostjo, da med generacijami nastajajo skoraj nepredirne razlike. Jezika in izrazov mladih, ki jih ti uporabljajo med seboj, starši pogosto ne razumejo več, in Adolescenca je navdihnila številne članke v spletnih medijih s »slovarčki« izrazov in emotikonov, ki pomenijo vse kaj drugega, kakor bi sklepali po njihovem dobesednem pomenu. A ostali smo pri dveh policistih, ki v avtu čakata na navodila za začetek racije. Namen racije je aretacija osumljenca za umor, kar ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi do zob oboroženi policisti nekaj minut pozneje merili v 13-letnega dečka, ki se od strahu polula v posteljo. Jamieja Millerja, trinajstletnika, osumljenca umora sošolke (igra ga odlični Owen Cooper), privedejo na policijsko postajo in ga priprejo; sledi prihod medicinske sestre, odvetnika in socialnega delavca, pregled, telesna preiskava in zaslišanje. Resnost dogajanja je še bolj očitna prav zaradi neprekinjene kader-sekvence, ki v BBC-jevi seriji najbrž ne bi bila mogoča, medtem, ko si Netflixova produkcija to lahko privošči. Vsak izmed štirih delov miniserije Adolescenca na podoben način prikaže enega izmed vidikov dogajanja, ki bega in spravlja v nemočno stisko vse vpletene odrasle – od staršev do pedagogov, psihologov, socialnih delavcev in policistov. Da se nikomur od njih niti sanja ne, kaj se dogaja, postane jasno na primeru otroških objav na družbenih omrežjih. Odrasli že razumejo besede in slike, a to še ne pomeni, da razumejo tudi, kaj te pomenijo, ko jih uporabljajo otroci; inšpektorja Bascomba se končno usmili njegov sin, ki mu pove, kaj zapisi dejansko pomenijo. V komunikacijski izoliranosti, zaprtosti generacije same vase, se ti otroci torej na nek način znajdejo prepuščeni sami sebi – kot v različici Gospodarja muh, ki se odvija na družbenih omrežjih, na zaslonih njihovih računalnikov in predvsem pametnih telefonov, v katere so zazrti, medtem ko so »na varnem« v svojih sobah. Stanje v šolskih ustanovah ni dosti boljše; učiteljice in učitelji na spletu množično pišejo o tem, kako jih je upodobitev kaotičnega stanja v šoli v Adolescenci ob gledanju spravljala v stisko s svojo realističnostjo; kako stare avtoritarne disciplinske metode (upravičeno) niso več sprejemljive, medtem, ko razpadajočemu (javnemu) šolskemu sistemu s prevečkrat podplačanimi, obupanimi in apatičnimi pedagogi, ki nimajo pravega stika z realnostjo mladih, še ni uspelo vzpostaviti drugačnega načina delovanja. Elon Musk je pred nekaj dnevi izjavil, da je temeljna šibka točka zahodne civilizacije empatija; ker naj bi je imeli preveč, naj bi delovala samodestruktivno. Dogajanje, prikazano v Adolescenci, nasprotno nakazuje na kronično, privzgojeno pomanjkanje empatije. Kdo naše otroke vzgaja v brezčutne ljudi, se ob tem sprašujejo starši, pri katerih miniserija vzbuja tesnobo ob tem, kako zelo gredo lahko stvari narobe, tudi če sami ne naredijo nobene »velike napake«. Je kriva epidemija, ki je te otroke v njihovih najzgodnejših letih oropala socialnih stikov in s tem veščin, uravnavanja čustev, nadzora impulzov, kot ugotavljajo nekateri terapevti in pedagogi? So krivi mizogini vplivneži, ki reklamirajo spolno nasilje kot sredstvo opolnomočenja moških? So krivi algoritmi, ki za vsakega uporabnika naslikajo svojo resnico, vse bolj oddaljeno od resnic drugih; in ki iz nas do onemoglosti izvabljajo čustvene odzive, dokler ne ostane niti za kapljo empatije več? Ali digitalizacija sveta nasploh, ki ljudi pomanjša na skupek pikslov? Adolescenca prinaša srhljivo odslikavo dejanskega stanja – odgovore pa bomo v položaju, ki v marsikaterem pogledu nima zgodovinskih vzporednic, kot družba morali poiskati sami. Recenzijo je napisala Tina Poglajen, bere Lidija Hartman
7 min • 11. 04. 2025
Sharon Dodua Otoo je britanska pisateljica, publicistka in aktivistka ganskih korenin, ki živi in ustvarja v Nemčiji. Svoj romaneskni prvenec Adina soba je napisala v nemškem jeziku; v njem prepleta zgodbe štirih žensk po imenu Ada: matematičarke in programerke Ade Lovelace na začetku 19. stoletja v Angliji, poljske ujetnice leta 1945 v nacističnem koncentracijskem taborišču, ki je prisiljena v prostitucijo, katere pravo ime je Adelajda, mladenke v 15. stoletju v Zahodni Afriki, ki jo Ada kličejo po vasi, od koder prihaja, in noseče Ganke, ki v sodobnem Berlinu išče stanovanje. Adina soba temelji na kratki zgodbi Herr Gröttrup setzt sich hin, kar bi lahko prevedli kot "G. Gröttrup se usede", za katero je prejela prestižno nagrado Ingeborg Bachmann. Dodua Otoo v svojem pisanju prepleta magični realizem, afrofuturizem, vprašanja identitete, odnosov in opolnomočenja: štirje liki so med seboj neločljivo povezani skozi prostor in čas, zgodbo pa poleg njih pripovedujejo tudi predmeti, ki jih obdajajo: metla, tolkalo, soba, potni list. Adina soba je v prevodu Sare Virk ob Festivalu Fabula, literature sveta, izšla tudi v slovenščini. S pisateljico se je pogovarjala Tina Poglajen. Bralka Mateja Perpar, ton in montaža Gašper Loborec.
18 min • 03. 04. 2025
V Ljubljani poteka 27. festival dokumentarnega filma, ki letos predstavlja še posebno zanimiv izbor dokumentarcev z vsega sveta. Kot je v uvodniku zapisal Simon Popek, je tema, ki se letos na programu ponovi večkrat, pristno proti lažnemu, medtem, ko predvsem iz Ukrajine in Palestine prihajata tudi povsem nedvoumni zgodbi o vojni, okupaciji, zatiranju in razčlovečenju. Ogledali smo si dokumentarec o Leni Riefenstahl, arhivsko pripoved o vlogi vlaka v družbenem, političnem in kulturnem kontekstu 20. stoletja, Vlaki, ter film Glasba za vojaški udar. Pogovarjali smo se z Majo Weiss, ki so ji ob 60-letnici na festivalu posvetili retrospektivo. Ocenjujemo pa tudi novi film Bonga Džuna Hoja, znanstveno-fantastično črno komedijo Mickey 17.
30 min • 14. 03. 2025
V Ljubljani se je pričel 27. festival dokumentarnega filma; ogledali smo si z oskarjem za najboljši dokumentarni film nagrajeni palestinsko-izraelski dokumentarec Edina zemlja. V Lutkovnem gledališču Ljubljana pa je na sporedu premiera priredbe predstave Gugalnica po zamisli Edija Majarona.
18 min • 13. 03. 2025
V Los Angelesu so v znamenitem gledališču Dolby sedemindevetdesetič podelili filmske nagrade oskar. Zmagovalec je neodvisni film Anora, kar vnovič potrjuje, da so nominacije eno, zlati kipci pa nekaj drugega. V tokratnem Studiu ob 17.00 o zmagovalcih in poražencih, predvsem pa o letošnjih filmih. Gostje: Robert Kuret, filmski kritik; Muanis Sinanović, filmski kritik; Tesa Drev Juh, filmska kritičarka.
47 min • 03. 03. 2025
V znamenitem gledališču Dolby v Los Angelesu so že 97. podelili oskarje. Slavil je neodvisni film Anora, pripoved o spolni delavki, ki se zaplete s sinom ruskega oligarha, s petimi zmagami, vključno z oskarji za najboljši film, glavno igralko (Mikey Madison), režijo, izvirni scenarij in montažo (Sean Baker). Za glavno moško vlogo je oskarja dobil Adrien Brody za Brutalista, v stranskih vlogah pa Kieran Culkin (Resnična bolečina) in Zoe Saldaña za Emilio Pérez. Za najboljši prirejeni scenarij so nagradili Petra Straughana za papeški triler Konklave. Oskarja za najboljšo fotografijo je prejel film Brutalist, ki je slavil tudi v kategoriji najboljše glasbene podlage in večer tako sklenil s tremi oskarji. Hrvaški kratki film Mož ki ni mogel molčati, pri katerem je kot manjšinska koproducentka sodelovala tudi Slovenija, je tokrat ostal praznih rok. O zmagovalcih, poražencih in predvsem letošnjih filmih pa z gosti, filmskimi kritiki Teso Drev Juh, Muanisom Sinanovićem in Robertom Kuretom.
46 min • 03. 03. 2025
Na 75. Berlinalu, ki je minil konec tedna, smo se pogovarjali z Jakobom Kresetom, režiserjem dokumentarnega filma Prekinitev ognja o travmi preživelih iz Srebrenice in vojne v Bosni. Poročamo z Dnevov etnografskega filma, ki se odvijajo ta teden v Slovenski kinoteki, in ocenjujemo filma Queer in Resnična bolečina.
26 min • 28. 02. 2025
V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled razstava Nova rimska odkritja pod Emoniko. Izkopavanja, izvedena pred gradnjo večnamenskega kompleksa Emonika, so razkrila dele severnega grobišča Emone, ki so bili do tedaj še neraziskani. Predstavljamo tudi knjižne novosti: tri knjige poezije, izšle v zbirki Aleph Centra za slovensko književnost in šest del iz zbirke Lambda, ki izhaja pri Škucu.
12 min • 27. 02. 2025
Pred podelitvijo nagrad se oglašamo s 75. Berlinala, ki se izteče v nedeljo, a so pričakovanje razglasitve dobitnika zlatega medveda nekoliko zasenčile razprave o svobodi govora, predvsem, kar se tiče Gaze, Izraela in nemške netolerantnosti do vsakršne kritike slednjega. Ocenjujemo pa tudi filme z aktualnega kinosporeda: Mario z Angelino Jolie, ki je upodobila Mario Callas, in zadnji del priljubljene franšize Bridget Jones: Nora na fanta, v njene čevlje je spet stopila Renée Zellweger.
29 min • 21. 02. 2025
Začenja se Berlinale, mednarodni filmski festival, ki ga bodo letos v nemški prestolnici priredili že petinsedemdesetič. Letos bodo tam predstavili tudi pet filmov s slovensko udeležbo, med drugim igrani celovečerni film Urške Djukić, Kaj ti je deklica, in animirani celovečerni film Zgodbe iz čarobnega vrta. Predstavljamo tudi knjižne novosti s polic Mladinske knjige.
10 min • 13. 02. 2025
V Cukrarni so odprli razstavo Shone Illingworth z naslovom Topologije zračnega prostora. Predstavljajo istoimensko video instalacijo, v kateri umetnica preučuje argumente za in proti predlagani novi človekovi pravici – pravici do življenja brez fizične ali psihološke grožnje iz zraka. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova pa razstava Predstava mesta na ogled postavlja umetniška dela, ki odslikavajo in kritično premišljujejo različna obdobja iz življenja mesta Ljubljana.
15 min • 30. 01. 2025
Poročamo o ravnokar končanem filmskem festivalu v Trstu. V goriški palači Attems, kjer ima sedež pokrajinski muzej, pa je na ogled obsežna razstava posvečena Andyju Warholu, ameriškemu velikanu poparta. Dežela Furlanija Julijska krajina jo je uvrstila v niz dogodkov, ki jih prirejajo v sklopu brezmejne Evropske prestolnice kulture.
18 min • 27. 01. 2025
V četrtek so po dvakratnem odlogu roka za glasovanje članov Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti zaradi požarov v Los Angelesu v Beverly Hillsu razglasili nominirance in nominiranke za letošnje oskarje. Med njimi je tudi slovenska manjšinska koprodukcija: Mož, ki ni mogel molčati hrvaškega režiserja Nebojše Sljepčevića, ki je nominiran za oskarja za najboljši kratki igrani film, pred tem pa je osvojil že cannsko zlato palmo in evropsko nagrado za najboljši kratki film. Sicer pa so največ nominacij zbrali filmi Emilia Pérez, namreč 13, Žlehtnoba in Brutalist, ki imata vsak po 10 nominacij, Konklave in Bob Dylan: Popolni neznanec pa imata vsak po 8 nominacij. Oskarje bodo podelili 3. marca zjutraj po našem času. Tako kot razglasitev nominacij bo najverjetneje tudi sama podelitev v znamenju žalovanja za žrtvami požarov. Prispevek Tine Poglajen.
4 min • 24. 01. 2025
Po dvakratnem odlogu zaradi požarov v Los Angelesu so razglasili nominirance za letošnje oskarje. Med njimi je tudi slovenska manjšinska koprodukcija Mož, ki ni mogel molčati režiserja Nebojše Sljepčevića, ki je nominiran za najboljši kratki igrani film. Sicer pa je največ nominacij zbral film Emilia Pérez, kar trinajst, sledita Žlehtnoba in Brutalist z desetimi ter Konklave in Bob Dylan: Popolni neznanec z osmimi. Oskarje bodo podelili 3. marca zjutraj po našem času.
1 min • 23. 01. 2025