Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Uredništvo za kulturo

Tina Poglajen

252 prispevkov



12.2.2024

Koncept intimnosti v zvezah na daljavo

Maja Gostič, doktorica znanosti, psihologinja in specializantka transakcijsko analitične psihoterapije, se je v svoji doktorski disertaciji posvečala konceptu intimnosti v zvezah na daljavo v družbah pozne moderne. Izraz »intimnost«, ki se nanaša na osnovno človeško potrebo, uporabljamo pogosto, morda celo vsakodnevno, a kot zapiše, ni nujno, da ga tudi zares poznamo. Vsekakor se spreminja glede na zgodovinski trenutek in družbo, o kateri govorimo. V času pozne moderne, kot jo poimenujejo sociologi, ki jo zaznamuje tudi individualnost, so romantični odnosi po eni strani razbremenjeni pritiskov tradicije, po drugi pa lahko prihaja tudi do njihovega poblagovljenja. Odnosi na daljavo, ki so morda pogostejši tudi zaradi večjih možnosti povezovanja s komunikacijskimi tehnologijami in dostopnejših potovanj, imajo v primerjavi s tradicionalnimi svoje posebnosti. Kaj torej pomeni intimnost brez fizične bližine in kako jo partnerji in partnerice nadomeščajo?.


26.1.2024

"Mi gledamo film, film gleda nas": O zborniku Jesenske filmske šole

Med najstarejšimi še delujočimi ljubljanskimi kinodvoranami sta današnja Kinodvor in Slovenska kinoteka na Kolodvorski in Miklošičevi, ki sta lani praznovali okrogli obletnici – in to v času, ko se način gledanja filmov močno spreminja. Pandemija koronavirusa je leta 2020, kot vemo, grobo zarezala v družbene in intimne navade posameznika in temeljito pretresla ne samo filmsko industrijo, temveč tudi filmsko kulturo – sta zapisali Anja Banko, sicer urednica filmskega programa v Slovenski kinoteki, in Ana Šturm, urednica revije Ekran, ki uredniško podpisujeta zbornik Mednarodnega simpozija filmske kritike in teorije Jesenska filmska šola. Tega so lani oktobra ravno zato posvetili mnogoterosti filmske izkušnje in spreminjajoči se kinokulturi v sodobni družbeni krajini ter ga podnaslovili »Mi gledamo film, film gleda nas«. Zbornik besedil domačih in tujih filmskih teoretičark, kritikov, kuratorjev in ustvarjalk, ki so sodelovali na simpoziju, prinaša premisleke o novih načinih gledanja filma v času, ko filmskemu platnu predstavljajo močno konkurenco ne le najrazličnejši zasloni, temveč tudi vsebine na zahtevo.


24.1.2024

Ubesedovanje, Neskončna sedanjost

Na malem odru SNG Nova Gorica premierno postavljajo slovensko uprizoritev sodobne tragedije Piera Paola Pasolinija Ubesedovanje, ki prinaša razmislek o razrednem boju, nasilju in moči umetnosti v dobi kapitala. Režiser je Jan Krmelj. V Ljubljani pa začenjajo s prvo izdajo Neskončne sedanjosti, mednarodnega festivala performansa in drugih izvedbenih praks v produkciji gledališča Glej.


12.1.2024

Kinotečni poklon Petru Musevskemu

V Slovenski kinoteki v Ljubljani z Rezervnimi deli odpirajo cikel filmov, posvečenih igralcu Petru Musevskemu. Na velikem platnu si bo mogoče ogledati njegove vloge od prve v študentskem kratkem filmu Lojze se je zbudil, tako kot ponavadi vse do njegove zadnje filmske vloge v celovečercu Zastoj in dokumentarno-esejističnem portretu Pero, s katerim se je Damjan Kozole poklonil spominu na velikega igralca in prijatelja. Ob tem je Kozole zapisal, da so »gledalci, ne samo slovenski, v Musevskem vedno znova prepoznavali sebe«.


22.12.2023

Od Kaj pa Ester? prek Prehodov od Ptičarja

V kinih po vsej Sloveniji je svojo pot uspešno začel celovečerni prvenec režiserja Tosje Flakerja Berceta, nekonvencionalna romantična komedija z naslovom Kaj pa Ester?, ki se odvija v srednješolskem okolju. Pred mikrofon smo povabili režiserja in glavno igralko Katjo Predan. Sledi recenzija filma in v nadaljevanju oddaje še kritiška refleksija Prehodov neodvisnega ameriškega režiserja Ire Sachsa in Ptičarja slikarja in režiserja Roberta Černelča. V oddaji Gremo v kino redno poročamo o tematiki digitalne obnove filmov. Filmski trakovi namreč nepovratno propadajo, zato je digitizacija in restavracija naše filmske dediščine vselej bitka s časom.


15.12.2023

Evropske filmske nagrade - komentar

V Berlinu so minuli konec tedna že 36. podelili evropske filmske nagrade. Po vzoru ameriških oskarjev zanje glasujejo člani in članice Evropske filmske akademije v klasičnih kategorijah »najboljšega« - tukaj evropskega - scenarija, režije, igralca in igralke, kratkega, dokumentarnega, animiranega filma, in seveda glavne nagrade, najboljšega evropskega filma. Poslanstvo evropske filmske akademije je seveda promocija in opolnomočenje evropskega filma nasproti prevladi Holivuda – koliko pa ji to uspeva zaradi evropskih filmskih nagrad, je drugo vprašanje. Najpogostejši pomislek ob spremljanju prireditve je, da v primerjavi z ameriškimi oskarji, po katerih naj bi se zgledovala, deluje okorno, brez prestiža in »poceni«. Pri euronews so tako zapisali, da oder berlinske arene ni dovolj veličasten za takšno prireditev, da bi močnejše sporočilo poslalo denimo prizorišče Berlinala, Berlinale Palast, ki nima tako »nizkih stropov in poceni stolov«. Pa vendar so evropski avtorski filmi pogosto nekaj povsem drugega od holivudskih uspešnic; tako v smislu proračunov in zaslužkov kot same vsebine – poudarek naj ne bi bil na glamurju in vizualnem spektaklu, temveč na vsebini, na avtorski estetiki in umetniški vrednosti, pogosto tudi na politični angažiranosti filma. Tu smo pri drugi veliki težavi evropskih filmskih nagrad – sploh v letošnjem letu. Kot piše Hollywood Reporter v pogovoru z dolgoletno predsednico evropske filmske akademije, Agnieszko Holland, je bilo leta 2016, kmalu po izvolitvi Donalda Trumpa, članice lahko zediniti pri političnih izjavah, kot je bil poziv k vrnitvi demokracije in strpnosti v ZDA. Še leta 2019 se je bilo veliko bolj preprosto veseliti, da so iz ruskega zapora izpustili ukrajinskega režiserja Olega Sencova. Lani in letos, ko vojna divja tudi v Evropi in razširjenem članstvu akademije, je situacija veliko bolj zapletena. Med člani akademije so tako Rusi kot Ukrajinci, tako Palestinci kot Izraelci; opozarjanje na zatirane skupnosti in podpora svobodi govora, ki so bili prej stalnica prireditve, so naenkrat postali veliko bolj tvegani. Letošnja prireditev se je tako pričela z opozorilom voditeljice, naj prejemniki nagrad »previdno ravnajo s svojo svobodo govora na odru«, in res, zmagovalci in zmagovalke so se ustavili pri nedoločnih pozivih »k miru«. Evropska igralka, Sandra Hüller: "Rada bi, da si skupaj za nekaj trenutkov – ker to vse preredko počnemo – v tišini močno in živo predstavljamo mir." Kot je povedala Agnieszka Holland, poznana po svojih družbeno in politično angažiranih filmih, je protislovno, da so Evropske filmske nagrade v svetu, ki gori, prisiljene biti vse manj politične. Uspehi filmov, kot so njena Zelena meja, italijanski film, ki prav tako pripoveduje o stiskah beguncev, Jaz, kapitan Mattea Garronea, in drama, postavljena v čas holokavsta, Interesno območje Jonathana Glazerja, pa po njenem dokazujejo, da si evropska občinstva v filmih želijo več politike, ne manj. »Filmi s težo, filmi, ki neposredno naslovijo politična vprašanja, so tisti, zaradi katerih gledalci in gledalke zapuščajo udobja svojih domov in se odpravijo v kino.« In ko smo že pri teh filmih – na podelitvi evropskih filmskih nagrad so ostali bolj ali manj spregledani. Velika zmagovalka letošnjega leta je bila Anatomija padca režiserke Justine Triet, ki je postala evropska režiserka leta, njen film, ki je maja v Cannesu prejel zlato palmo, pa je na evropskih filmskih nagradah dobil nagrado za najboljši evropski film, scenarij, nastopajoča Sandra Hüller, pa je postala evropska igralka leta. Da na evropskih filmskih nagradah en sam film pobere večino nagrad, ni nič novega: leta 2019 je osem nagrad dobila Najljubša Jorgosa Lantimosa, leta 2017 in 2018 prav tako šest Kvadrat Rubna Östlunda in Hladna vojna Pawla Pawlikowskega, podobno je bilo s Trikotnikom žalosti, Nažganimi … in tako naprej. Ali to pomeni, da so Zelena meja, Jaz, kapitan, Interesno območje, Jesensko listje, Varen kraj kaj slabši filmi od Anatomije padca? Daleč od tega. Pomeni pa, da ima podelitev evropskih filmskih nagrad zato toliko manjšo težo – na škodo, seveda, evropskega filma.


15.12.2023

Okus strasti, Wonka, Najdaljša noč za kratki film, Evropske filmske nagrade

Ob začetku kinematografske poti francoskega filma Okus strasti razmišljamo o podžanru gurmanskega filma - filmih, pri katerih ogled na prazen želodec ni priporočljiv. Ocenjujemo tudi fantazijski muzikal Wonka, ki ga je navdihnila knjiga Čarli in tovarna čokolade Roalda Dahla, v filmu pa nastopata Timothée Chalamet in Hugh Grant, ki je spet poskrbel za razburjenje, ko je rekel, da film sovraži. Bliža se tudi 21. december z najdaljšo nočjo v letu, ki je že tradicionalno posvečena kratkemu filmu – letos v dvoranah Art kino mreže po vsej Sloveniji in v Slovenski kinoteki v Ljubljani v sodelovanju z goriškim Kinoateljejem ter prvič tudi v gledališču Miela v Trstu.


14.12.2023

Neoantromi v galeriji Equrna, knjižne novosti Cankarjeve založbe

V galeriji Equrna je na ogled razstava Uroša Weinbergerja z naslovom Neoantromi, v kateri ta uporablja različna orodja in ikonografijo iz znanosti, popularne kulture in množičnih medijev, ki razvijajo strategije za preživetje in moč človeške domišljije postavljajo naproti apokaliptičnim scenarijem. Spet predstavljamo tudi novosti pri Cankarjevi založbi: Knjiga o jugu hrvaškega pisatelja Jurice Pavičića in monografija z naslovom Je to knjiga? Angusa Phillipsa in Mihe Kovača.


10.11.2023

34. LIFFe: Varuhi formule, Predpremiere, Kralji in kraljice, Ekstravaganca

Začel se je 34. ljubljanski mednarodni filmski festival - LIFFe, ki bo vse do 19. novembra potekal v kinodvoranah po Ljubljani, v Mariboru, Celju in Novem mestu, tistim, ki pa bi si filme raje ogledali kar doma, pa ponovno ponuja tudi izbor filmov na platformi videa na zahtevo. V fokusu je letos sodobni argentinski film, ki ga na sporedu evropskih kinematografov zasledimo redkeje, so pa tem filmom skupne, kot je zapisal direktor festivala, Simon Popek, "ljubezen do poigravanja z žanrskimi pravili" in "formalne digresije". Ta teden bomo pod drobnogled vzeli Predpremiere, Kralje in kraljice, Ekstravaganco, izpustili pa ne bomo niti otvoritvenega filma, Varuhov formule režiserja Dragana Bjelogrlića.


3.11.2023

Filmska kustosinja Mariya Nikiforova o prepletu fotokemičnih in digitalnih praks v sodobnem eksperimentalnem filmu

Minuli teden je v Slovenski kinoteki pod naslovom Mi gledamo film, film gleda nas potekala Jesenska filmska šola, mednarodni simpozij filmske kritike in teorije. Gostja je bila tudi Mariya Nikiforova, ki je predavala o "hibridnih formah" – o prepletu fotokemičnih in digitalnih praks v sodobnem eksperimentalnem filmu. Nikiforova je med drugim vodja filmskih zbirk pri francoski distribucijski hiši in arhivu eksperimentalnega filma Light Cone, ki je v Kinoteki predstavila dva programa svojih filmov; po njenih besedah "prinašata dva subjektivna pogleda, oba zasnovana na različnih oblikah obsedenosti." Prvi program je raziskal mesto Pariz, eno najbolj fetišiziranih mest na svetu, kot je bilo predstavljeno v 20. stoletju. V drugem programu so podobe delovale kot metafore ali simboli za latentne spomine, ki tvorijo majave mostove – ali prehode – med zavednim in nezavednim, med otroštvom in odraslostjo. Oba sta bila prikazana s fotokemičnih formatov in sicer s 16 mm in 35 mm filmskega traku.


27.10.2023

Jesenska filmska šola in grozljivke za Noč čarovnic

Obiskali smo Jesensko filmsko šolo v Slovenski kinoteki, mednarodni simpozij filmske kritike in teorije, ki letos poteka pod geslom: »Mi gledamo film, film gleda nas.« Med drugim se bodo predavatelji in predavateljice spraševali o položaju sodobnega filmskega gledalca in gledalke nekje med ironijo, digitalno tehnologijo in njenimi motnjami; ter razmišljali o prepletu fotokemičnih in digitalnih praks v sodobnem eksperimentalnem filmu. Bližajoči se Noči čarovnic primerno pa je tokratna oddaja tudi grozljiva: napovedujmo 15. Noč grozljivk v Kinodvoru in ocenjujemo grozljivke z rednega kino-sporeda.


23.10.2023

Katja Gasser o slovenskem častnem gostovanju v Frankfurtu, 9. Bienale slovenske neodvisne ilustracije, pogovor z dr. Eikejem Schmidtom

V Frankfurtu se je sinoči zaključilo častno gostovanje Slovenije na frankfurtskem knjižnem sejmu, največji slovenski kulturni dogodek v tujini doslej. Aleksander Čobec se je k refleksiji našega gostovanja v Frankfurtu povabil novinarko ORF Katjo Gasser. V Kinu Šiška se danes začenja 9. Bienale slovenske neodvisne ilustracije, na obisku v Sloveniji pa je bil direktor enega največjih muzejskih kompleksov na svetu, galerije Uffizi, nemški zgodovinar dr. Eike Schmidt.


30.10.2023

Filmsko restavratorstvo - pogovor z Rossom Lipmanom

Slovensko kinoteko je septembra obiskal priznani ameriški filmski arhivist, neodvisni režiser in esejist Ross Lipman, ki je predaval o filmskem restavriranju, prikazali pa so tudi dva njegova filma. Prvi, Med dvema kinematografijama, sopostavlja dve različni filmski kulturi: klasični svetovni film in ameriško avantgardo; vsebuje tako še nikoli videno arhivsko gradivo o Stanu Brakhageu in Andreju Tarkovskem kot antologijo Lipmanovih kratkih filmov in je obenem izvirni filmski esej – ter tako presega kategorizacijo. Njegov Nefilm pa za izhodišče vzame nenavadni kratki avantgardni film, ki sta ga leta 1964 posnela Samuel Beckett in Buster Keaton. Lipman je pridobil izrezane neuporabljene prizore iz filma in še nikoli slišane zvočne posnetke produkcijskih sestankov – in nastal je eksperimentalni filmski esej o produkciji filma in njenih filozofskih implikacijah. Foto: Ross Lipman, Nefilm.


18.10.2023

Frankfurtski knjižni sejem, Čarovnica iz Zgornje Davče, Franz

Oglašamo se s Frankfurtskega knjižnega sejma s Slovenijo kot osrednjo častno gostjo, kjer še vedno odmeva včerajšnji nastop Slavoja Žižka na slovesnem odprtju. Pomen nastopa Slovenije kot častne gostje na sejmu sta sicer predstavili predsednica države Nataša Pirc Musar in pesnica Miljana Cunta. V Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu bo nocoj premiera predstave Čarovnica iz Zgornje Davče, po dramaturškem besedilu Rudija Šelige in v režiji Barbare Zemljič, v Mestnem gledališču Ptuj pa predstave Franz Tomislava Zajca v prevodu Boruta Veselka in režiji Petra Srpčiča.


21.9.2023

Ilma Rakusa: "Pisanje poezije je delo, včasih težko."

Švicarsko pesnico in pisateljico madžarskega in slovenskega rodu Ilmo Rakusa slovenski bralci poznajo po poetični avtobiografiji Morje modro moje ter pesniških zbirkah Črta čez vse in Proti strahu. Pri Beletrini je zdaj izšla dvojezična zbirka pesmi Impressum: Upočasnjena svetloba. Izbor pesmi iz zadnjih dveh zbirk je v slovenski jezik prevedla Amalija Maček. Pesnica je Slovenijo obiskala kot častna gostja festivala Dnevi poezije in vina. Z njo se je pogovarjala Tina Poglajen. Bralka Ana Bohte, tonski mojster Vojko Kokot. Foto: Ilma Rakusa, Fokus Lyrik 2019, Frankfurt (Kritzolina) https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ilma_Rakusa_bei_Fokus_Lyrik_2019_01.jpg


13.9.2023

Ljubezen nam je vsem v pogubo

»Ljubezen nam je vsem v pogubo«, osrednja tema povesti V Zali Ivana Tavčarja, je naslov bralne uprizoritve, ki bo nocoj v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu, poslušali pa jo bomo tudi v neposrednem prenosu na Programu Ars. Projekt V Zali je eden izmed dogodkov Tavčarjevega leta ob stoti obletnici pisateljeve smrti in del praznovanja Arsovih šestdeset. V ponedeljek pa so v galeriji DESSA odprli razstavo Material. Kontekst. Družba. Perspektive prihodnje arhitekture, ki skuša odgovoriti na vprašanje, kako lahko arhitektura pomaga oblikovati bolj vključujočo in planetu prijazno prihodnost.


11.9.2023

Nagrade 80. beneške Mostre, razstava plakatov Ars 60 – Umetnost poslušanja

V soboto se je s podelitvijo nagrad sklenila jubilejna edicija najstarejšega filmskega festivala na svetu, beneške Mostre. Zlatega leva, glavno nagrado 80. Mostre, je mednarodna žirija namenila filmu Nesrečna bitja, črni komediji z elementi znanstvene fantastike grškega režiserja Jorgosa Lanthimosa. Ob letošnji 60. obletnici delovanja programa Ars pa so se študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje odzvali na natečaj o posebnem pomenu Programa Ars v radijskem in širšem medijskem prostoru. Na ogled bodo na razstavi, ki jo odpiramo danes.


8.9.2023

Benetke pred podelitvijo nagrad, Najsrečnejši človek na svetu, nova sezona v Slovenski kinoteki

V tokratni oddaji Gremo v kino se oglašamo iz Benetk, tik pred podelitvijo nagrad najboljšim filmom. Med favoriti za zlatega leva sta znanstvenofantastična črna komedija Nesrečna bitja Jorgosa Lantimosa z Emmo Stone v glavni vlogi in japonska ekodrama Zlo ne obstaja Rjusukeja Hamagučija. Ljubljano je medtem s filmsko ekipo obiskala Teona Strugar Mitevska, in sicer ob premieri filma Najsrečnejši človek na svetu. Ta pod komičnim površjem prizorišča hitrih zmenkov in z ironijo prežetim naslovom skriva pronicljivo, presunljivo študijo bosansko-hercegovske družbe, v kateri so tri desetletja pozneje posledice vojne veliko bolj prisotne, kot se zdi na prvi pogled. Obiskali smo tudi Slovensko kinoteko, kjer novo sezono začenjajo z retrospektivami Živojina Pavlovića in italijanskim političnim filmom Francesca Rossija ter osvetljujejo slovensko eksperimentalno in avantgardno filmsko dediščino.


1.9.2023

Kavarna Astoria, beneška Mostra, Anatomija padca, Preprosto super, Zvok svobode

Oglašamo se iz Maribora, kjer so v Letnem kinu Minoriti premierno predstavili digitalno restavrirani film Kavarna Astoria, portret predvojnega Maribora v režiji Jožeta Pogačnika, v katerem sta med drugimi nastopila igralca Janez Hočevar in Branko Šturbej. Napovedujemo tudi poznopoletni filmski festival, ki sestavlja trojico največjih: beneško Mostro. Letos sicer z manj prestiža kot običajno, saj se ga hollywoodski igralci in igralke zaradi stavke večinoma ne bodo udeležili, a vseeno: za zlatega leva tekmujejo filmi Sofie Coppola, Jorgosa Lantimosa, Ave DuVernay, Agnieszke Holland in drugih. Pozabili pa nismo niti na filme z rednega kinosporeda: to so Anatomija padca, Preprosto super in Zvok svobode, ki je kljub neobetavnemu začetku zdaj postal eden najuspešnejših neodvisnih filmov vseh časov.


29.8.2023

Novo mesto short, Jonathan Tetelman in Ludovic Tézier na Festivalu Ljubljana

V Novem mestu se danes začenja mednarodni festival kratke zgodbe Novo mesto short, kjer bodo podelili nagrado Maruše Krese za najboljšo zbirko kratkih zgodb preteklega leta, ki je izšla v Sloveniji. V okviru 71. Festivala Ljubljana pa bo nocoj koncert ameriškega opernega tenorista Jonathana Tetelmana in francoskega baritonista Ludovica Tezierja pod vodstvom dirigenta Marca Boemija. Sprva je bil napovedan v Križankah, zaradi slabega vremena pa prestavljen v Dvorano Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Koncert boste neposredno lahko spremljali tudi na programu Ars.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt