Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Švicarsko pesnico in pisateljico madžarskega in slovenskega rodu Ilmo Rakusa slovenski bralci poznajo po poetični avtobiografiji Morje modro moje ter pesniških zbirkah Črta čez vse in Proti strahu. Pri Beletrini je zdaj izšla dvojezična zbirka pesmi Impressum: Upočasnjena svetloba. Izbor pesmi iz zadnjih dveh zbirk je v slovenski jezik prevedla Amalija Maček. Pesnica je Slovenijo obiskala kot častna gostja festivala Dnevi poezije in vina. Z njo se je pogovarjala Tina Poglajen. Bralka Ana Bohte, tonski mojster Vojko Kokot. Foto: Ilma Rakusa, Fokus Lyrik 2019, Frankfurt (Kritzolina) https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ilma_Rakusa_bei_Fokus_Lyrik_2019_01.jpg
»Ljubezen nam je vsem v pogubo«, osrednja tema povesti V Zali Ivana Tavčarja, je naslov bralne uprizoritve, ki bo nocoj v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu, poslušali pa jo bomo tudi v neposrednem prenosu na Programu Ars. Projekt V Zali je eden izmed dogodkov Tavčarjevega leta ob stoti obletnici pisateljeve smrti in del praznovanja Arsovih šestdeset. V ponedeljek pa so v galeriji DESSA odprli razstavo Material. Kontekst. Družba. Perspektive prihodnje arhitekture, ki skuša odgovoriti na vprašanje, kako lahko arhitektura pomaga oblikovati bolj vključujočo in planetu prijazno prihodnost.
V soboto se je s podelitvijo nagrad sklenila jubilejna edicija najstarejšega filmskega festivala na svetu, beneške Mostre. Zlatega leva, glavno nagrado 80. Mostre, je mednarodna žirija namenila filmu Nesrečna bitja, črni komediji z elementi znanstvene fantastike grškega režiserja Jorgosa Lanthimosa. Ob letošnji 60. obletnici delovanja programa Ars pa so se študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje odzvali na natečaj o posebnem pomenu Programa Ars v radijskem in širšem medijskem prostoru. Na ogled bodo na razstavi, ki jo odpiramo danes.
V tokratni oddaji Gremo v kino se oglašamo iz Benetk, tik pred podelitvijo nagrad najboljšim filmom. Med favoriti za zlatega leva sta znanstvenofantastična črna komedija Nesrečna bitja Jorgosa Lantimosa z Emmo Stone v glavni vlogi in japonska ekodrama Zlo ne obstaja Rjusukeja Hamagučija. Ljubljano je medtem s filmsko ekipo obiskala Teona Strugar Mitevska, in sicer ob premieri filma Najsrečnejši človek na svetu. Ta pod komičnim površjem prizorišča hitrih zmenkov in z ironijo prežetim naslovom skriva pronicljivo, presunljivo študijo bosansko-hercegovske družbe, v kateri so tri desetletja pozneje posledice vojne veliko bolj prisotne, kot se zdi na prvi pogled. Obiskali smo tudi Slovensko kinoteko, kjer novo sezono začenjajo z retrospektivami Živojina Pavlovića in italijanskim političnim filmom Francesca Rossija ter osvetljujejo slovensko eksperimentalno in avantgardno filmsko dediščino.
Oglašamo se iz Maribora, kjer so v Letnem kinu Minoriti premierno predstavili digitalno restavrirani film Kavarna Astoria, portret predvojnega Maribora v režiji Jožeta Pogačnika, v katerem sta med drugimi nastopila igralca Janez Hočevar in Branko Šturbej. Napovedujemo tudi poznopoletni filmski festival, ki sestavlja trojico največjih: beneško Mostro. Letos sicer z manj prestiža kot običajno, saj se ga hollywoodski igralci in igralke zaradi stavke večinoma ne bodo udeležili, a vseeno: za zlatega leva tekmujejo filmi Sofie Coppola, Jorgosa Lantimosa, Ave DuVernay, Agnieszke Holland in drugih. Pozabili pa nismo niti na filme z rednega kinosporeda: to so Anatomija padca, Preprosto super in Zvok svobode, ki je kljub neobetavnemu začetku zdaj postal eden najuspešnejših neodvisnih filmov vseh časov.
V Novem mestu se danes začenja mednarodni festival kratke zgodbe Novo mesto short, kjer bodo podelili nagrado Maruše Krese za najboljšo zbirko kratkih zgodb preteklega leta, ki je izšla v Sloveniji. V okviru 71. Festivala Ljubljana pa bo nocoj koncert ameriškega opernega tenorista Jonathana Tetelmana in francoskega baritonista Ludovica Tezierja pod vodstvom dirigenta Marca Boemija. Sprva je bil napovedan v Križankah, zaradi slabega vremena pa prestavljen v Dvorano Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Koncert boste neposredno lahko spremljali tudi na programu Ars.
Na Ptuju se danes uradno začenjajo Dnevi poezije in vina, kjer se bodo po gostovanjih po različnih slovenskih krajih zbrali izbrani pesniki in pesnice letošnjega festivala. Odprlo ga bo branje Odprtega pisma Evropi, ki ga je v razmislek o okoljski problematiki napisal pesnik David Harsent. Preplet elektronske glasbe s kritično mislijo, teorijo in aktivizmom bomo spremljali na festivalu Grounded, njegova tema je tokrat mir. V okviru 35. Mednarodnega festivala Noči v stari Ljubljani bo v petek in soboto na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani potekal Mednarodni večdisciplinarni simpozij Zvok in glasba v doživljanju dojenčkov, malčkov in ranljivih skupin.
Pod rubriko »Instant kult« so na FeKKu letos predstavili retrospektivo kratkih eksperimentalnih filmov Tare Najd Ahmadi, za katere je Anja Banko zapisala, da jih povezuje intimna izkušnja avtorice kot ženske, umetnice, aktivistke, izseljenke in priseljenke z geslom »osebno je politično«. V svojih filmih, ki prepletajo animirane, dokumentarne in igrane elemente, Najd Ahmadi pogosto obravnava izkušnjo izseljenstva in zapletenega odnosa do svoje izvorne države, Irana. V filmih Teden z Azar ali na primer Moji nespečni prijatelji svoje osebne izkušnje neposredno v dialogu z umetnico podajajo tudi drugi posamezniki, s katerimi se prijateljsko zbližuje v izkušnji eksistencialne stiske.
Ljubljana je v tem tednu v znamenju kratkega filma: v letnem kinu in dvorani Slovenske kinoteke, v Kinodvoru in na drugih lokacijah namreč poteka že 9. festival kratkega filma FeKK. Dogodek, ki slovi po mladostni energiji in neugnanosti letos poteka pod geslom Ne odidi krotko, ki ga je navdihnila pesem Dylana Thomasa; v času negotovosti in tudi hudih naravnih nesreč, pravijo organizatorji, je namreč še toliko bolj pomemben upor na vseh področjih. Oglašamo se tudi s festivala v Sarajevu, ki so ga prekinili z dnevom žalovanja za žrtvami nasilja nad ženskami in femicida, in napovedujemo prihajajoči Letni Kinodvor na Kongresnem trgu, ki bo tja v prihodnjih dneh spet pripeljal izbor klasik.
V okviru Festivala slovanskih književnosti, ki ga drugo leto zapored prireja Forum slovanskih kultur, je v Ljubljani gostovala bolgarska pisateljica in prevajalka Zdravka Evtimova, ki smo jo povabili pred mikrofon. Prav te dni je namreč v slovenskem prevodu Eve Šprager izšel njen roman Četrtek. Napovedujemo interaktivni performans z naslovom Ringlšpil, ki ga premierno uprizarjajo pred Lutkovnim gledališčem Ljubljana in v Tunelu LGL in se ukvarja s problemom sovražnega govora in kako ga uprizarjati. V Komornem studiu programa Ars bodo imel koncert ansambel kljunastih flavt Le Phoenix pod vodstvom Mateje Bajt.
Festivalsko poletje se je začelo! Še zadnji utrinki s Kino otoka v Izoli in že smo na poti v Kranj, kjer se odvija Kranjski igralski filmski festival - Krafft. Častni gost letošnjega festivala je sloviti srbski igralec Predrag "Miki" Manojlović. Napovedujemo pa tudi dogajanje v prihodnjem tednu: v Ljubljani Festival migrantskega filma, v Ormožu in Ljutomeru pa se bo začel - letos zgodnji - ljubljenec domačega in tujega občinstva, Grossmannov festival fantastičnega filma in vina. V kinu so slišni še zadnji udarci Metronoma: film je umeščen v Bukarešto v začetku sedemdesetih, kjer sedemnajstletna Ana s prijatelji posluša prepovedano radijsko oddajo Metronom.
V ljubljanskem parku Tivoli se začenja 12. Festival radikalnih teles Spider, ki bo tudi letos ponudil tehten razmislek o globalnih kulturnih spremembah in poziciji človeka v njih. Medtem pa je Festival performansa, ki bo potekal danes in jutri, umetniška gesta, ki se festivalizaciji sodobnih scenskih umetnosti upira tako z ironizacijo naslova kot z drugačnim pristopom k umetniškemu snovanju. V Cankarjevem domu v Ljubljani pa se je v okviru 9. Mednarodnega filozofskega simpozija Miklavža Ocepka začela 11. mednarodna filozofska konferenca Sorena Kierkegaarda, na kateri sodeluje 30 domačih in tujih udeležencev in udeleženk, ki so na različne načine povezani z njegovo mislijo.
V soboto se je s podelitvijo nagrad končal najpomembnejši in najprestižnejši dogodek v svetu umetniškega filma, mednarodni filmski festival v Cannesu. Vrhunce letošnje izdaje, vključno s filmom Anatomija padca Justine Triet, ki je dobil zlato palmo, bo osvetlila Ingrid Kovač Brus. V 16 krajih po Sloveniji in zamejstvu pa je odprla sezono branja na prostem 19. izdaja Knjižnice pod krošnjami.
Oglašamo se z najpomembnejšega in najuglednejšega filmskega festivala na svetu ‒ festivala v Cannesu, v katerem so v zadnjih dneh med drugim prikazali nove, težko pričakovane filme Akija Kaurismäkija, Wesa Andersona, Jessice Hausner, Todda Haynesa in Takešija Kitana. Na promenadi Croisette bodo jutri podelili težko pričakovane zlate palme, jasnih favoritov pa ob toliko velikih imenih in močno uravnoteženem programu letos ni. Pri nas v Slovenski kinoteki imamo medtem simpozij FADE IN, kreativno postprodukcijo v fokusu, ki prvi dan med drugim osvetljuje montažo v filmih Želimirja Žilnika, filmske in televizijske zvočne tehnike in montažo celovečernih animiranih filmov. V kinu pa sta začeli svojo pot Tiho dekle in Mala morska deklica.
Napovedujemo razstavo Hrepenenje, ki jo pripravljajo v Miljah na avstrijskem Koroškem. Kustosinja Tanja Prušnik se z njo loteva aktualnih družbenih tem, na razstavi pa bo sodelovalo 26 umetnikov iz različnih držav, tudi Slovenije, ki bodo skupaj predstavili okrog 200 del. Poročamo tudi o treh dramskih delih v stripu, ki so pred kratkim izšla pri Slovenskem gledališkem inštitutu v okviru mednarodnega projekta Klasiki v stripu. To so Sofoklejeva Antigona, Romeo in Julija Williama Shakespearja in Kralj Ubu ali Poljaki Alfreda Jarrya.
V Slovenski kinoteki in Projektni sobi SCCA poteka 3. mednarodni festival eksperimentalnih avdiovizualnih praks V-F-X Ljubljana. Za kratico v naslovu festivala se skrivajo besede Video Film Experiment, ta pa je s tretjo izdajo zrasel iz treh na štiri dni; podprl ga je tudi Slovenski filmski center. Festival je uvedla razstava vizualne umetnice Neže Knez Analogne difrakcije #1, ki predstavlja aktualno fazo njenega večletnega umetniško-raziskovalnega projekta, ki se bo na koncu zgostil v eksperimentalni film. Direktor SCCA Ljubljana in član programske ekipe festivala Peter Cerovšek pravi, da so v program sicer poskušali umestiti različne spektre eksperimentalnega filma. Slovenska kinoteka sicer letos praznuje 60. obletnico delovanja. Pred mikrofon smo povabili programsko asistentko Anja Banko. Napovedujemo festival v Cannesu, ocenjujemo Zveri in se poglabljamo v stavko holivudskih scenaristov.
Plesna predstava belgijskega koreografa in plesalca Jana Martensa, vsak poskus se bo končal z zdrobljenimi telesi in zlomljenimi kostmi, prihaja na oder Gallusove dvorane Cankarjevega doma. Izvedla jo bo plesna skupina GRIP v sodelovanju z nemško plesno skupino Dance on Ensemble. Martens bo v času bivanja v Ljubljani za profesionalne plesalce, koreografe in performerje izvedel tudi plesno delavnico. Poročamo pa tudi o gostovanju članic komorne zasedbe Absolút Trio in mezzosopranistke Mojce Vedernjak v Sloveniji. Začnemo malo po šestnajsti.
Le dan po dnevu upora proti okupatorju, ki se je včasih imenoval dan osvobodilne fronte, so v Slovenski kinoteki na spored uvrstili mini cikel z naslovom Film OF. V nasprotju z morebitnimi pričakovanji na programu ni partizanskih filmov s področja Slovenije ali nekdanje Jugoslavije, temveč italijanski B-film, Tarantino in film ukrajinske oz. sovjetske režiserke Larise Šepitko. Peterica ožigosanih Enza G. Castellarija iz leta 1977 je, kot so zapisali v Kinoteki, »umazani kult[ni film] notoričnega kralja evropskega žanrskega smetja« in prikazuje razbojniško bando junaških ameriških vojakov, ki se proti koncu druge svetovne vojne klati po razdejani Evropi, zatakne v goltancu nacistične pošasti in mesarske podvige krona z razstrelitvijo vlaka. Film je navdihnil tudi enega izmed najbolj cinefilskih holivudskih režiserjev, Quentina Tarantina. Vzpon Larise Šepitko pa je umeščen v Belorusijo leta 1942. Film, ki je v Berlinu dobil zlatega medveda, pa se je izmaknil sovjetski cenzuri, ker naj bi do solz ganil funkcionarja komunistične partije. S programsko asistentko v Slovenski kinoteki Anjo Banko, ki je pripravila program film OF, se je pogovarjala Tina Poglajen.
Razpisujemo 32. natečaj za nagrado lastovka in obiskali smo dve razstavi: v lapidariju Galerije Božidarja Jakca – Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki so v petek odprli Krhek svet mariborske kiparke Metke Kavčič. Po besedah kustosinje Kristine T. Simončič gre za ambientalno zasnovano postavitev ter povezovanje tradicionalnih oblikovnih vrednot in sodobnih kiparskih prijemov. V razstavnih prostorih lendavskega gradu pa bodo do konca julija na ogled dela enega najpomembnejših ustvarjalcev v povojni Ameriki, ki je s svojimi deli zaslovel po vsem svetu – Andyja Warhola.
Tokratni Gremo v kino je v znamenju naježene kože ali »Kurje polti« – najbolj cinefilskega festivala žanrskega filma pri nas, ki poteka še do nedelje. Pred mikrofon smo povabili dr. Stevea Jonesa z Univerze Northumbria iz angleškega Newcastla, ki nam je povedal, kaj točno je slasherska grozljivka ali slasher. Spremljamo tudi filmski program na jubilejni, 10. izdaji festivala, in ocenjujemo redni kinoprogram: dokumentarni film Kiti, varuhi planeta in akcijsko pustolovščino Trije mušketirji: D'Artagnan.
