Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
199 prispevkov
Pred mikrofon smo povabili režiserja velikega zmagovalca letošnjega Liffa, v Nemčiji rojenega Juraja Lerotića, čigar film Varen kraj je prejel vodomca. Film pogumno odpira vprašanja o duševnem zdravju in tabuju samomora. Oglasila sta se nam tudi Sara Kern in Lev Predan Kowarski, režiserka in direktor fotografije slovensko-avstralske koprodukcije Moja Vesna, ki je v Portorožu prejel vesni za najboljšo režijo in najboljšo igralko. Ocenjujemo pa tudi filme, ki jih v teh dneh vrtijo v kinu – med drugim Črni panter: Wakanda za vedno in Trikotnik žalosti – ter napovedujemo 19. Animateko, ki se začne prihodnji teden.
Baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana pod umetniškim vodstvom Renata Zanelle tudi v novi sezoni nadaljuje z uspešnimi gostovanji v tujini. Ljubljanski baletniki so tako v nedeljo navdušili občinstvo na razprodanem gala baletnem večeru v gledališču Málibran v Benetkah, ki je potekal v okviru v okviru letošnje 16. izvedbe festivala Venezia in Danza.
Kdo je bil Nikola Tesla, eden najbriljantnejših znanstvenikov sodobnosti, ki je s svojimi »čudodelnimi« izumi in raziskavami – od indukcijskega motorja na izmenični tok do magnetizma, rentgenskih žarkov, letečih naprav, brezžičnega prenosa elektromagnetne energije itn. – za vedno spremenil podobo sveta? Kakšen človek se zavestno odpove neizmernemu bogastvu, ker bi raje pomagal sočloveku? Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor uprizarjata Teslo, operni muzikal v šestih prizorih skladatelja Slavka Avsenika ml. in libretista Nejca Gazvode, v režiji Aleksandra Popovskega in pod taktirko Simona Krečiča. V naslovni vlogi nastopa Klemen Slakonja.
4000 razstavljavcev iz 95 držav se bo spet srečalo na frankfurtskem knjižnem sejmu, ki se je začel sinoči s slavnostno prireditvijo v navzočnosti nemškega zveznega predsednika in španskega kraljevega para, saj je Španija letos častna gostja sejma. Slovensko nacionalno predstavitev pa kot že leta prej vodi Javna agencija za knjigo. V pričakovanju laskavega naziva častne gostje naslednje leto, Slovenijo na sejmu zastopa tudi ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko.
Podajamo se na filmsko odisejo -- s težko pričakovanim dokumentarnim filmom Moonage Daydream, ki raziskuje ustvarjalno, spiritualno in glasbeno pot enega največjih in najbolj priljubljenih zvezdnikov vseh časov, Davida Bowieja. Obiskali smo tudi mednarodni filmski festival za otroke in mladostnike, Zoom, in si ogledali filme z rednega kinosporeda, med njimi Vorteks in Avatar 3D.
10. januarja 2016 so se družabna omrežja, če nekoliko pretiravamo, skoraj sesula. V javnost je prišla vest, da je umrl David Bowie, eden najbolj univerzalno priljubljenih glasbenikov – še več, glasbena in popkulturna ikona, ki jo je občinstvo skoraj religiozno oboževalo. Od filma o kultnem pevcu, ki je do 33. leta izdal že 17 albumov, o kameleonu, pantomimiku, ki je prestopal meje v seksualnosti, mojstru ustvarjanja in igranja likov, kostumografije, maske in še česa, bi pričakovali, da bo tudi vizualni, ne le glasbeni spektakel – tako kot je Bowie podiral meje glasbenih žanrov, bi tudi film o njem moral vsaj načeti meje žanra glasbenega dokumentarca … Moonage Daydream, težko pričakovani film Bretta Morgna, se tega zaveda. Zaveda se tudi moči podob, ki jih imajo Bowijevi nastopi, in čustvenega naboja njegovih najbolj prepoznavnih pesmi. Nič čudnega, da svojo pripoved začne graditi počasi – z manj ikoničnimi skladbami, Bowijevim hrbtom in njegovim obrazom, ki sprva poblisne le od daleč. Uspešnice, kot so Space oddity, Life on Mars in še posebno Sound and Vision, zazvenijo šele pozneje, kot vrhunci filma. Izvrstna montaža prepleta arhivske posnetke Bowijevih nastopov, videospotov, zakulisja, televizijskih in drugih intervjujev. Ti govorijo sami zase – Moonage Daydream je dovolj inteligenten film, da ve, da si pri portretu take ikone ne more privoščiti ničesar podobnega klasičnemu dokumentarnemu pristopu – kakšnega pripovedovalca ali intervjujev … tako se izriše delno zasenčen portret javne osebnosti, človeka, ki sta ga k izjemni ustvarjalnosti, raziskovanju mej umetnostnih zvrsti in podiranju tabujev v večjem delu življenja gnala tako domišljija kot tudi notranji nemir. Ključni del filma so tudi likovna dela (z Bowijevimi vred), prepoznavni filmski odlomki, popkulturni kolaž, ki z Bowiejem niti nima neposredne zveze. Sporočilo je jasno: Bowie je več kot samo glasbenik, rokovski zvezdnik, Bowie je ena ključnih osebnosti 20. stoletja, mejnik popkulture in hkrati njena definicija. David Bowie – spektakel – je predvsem Bowie v mladih letih; zrelega ali celo postaranega Bowija v filmu vidimo le tu in tam. Še v končnih prizorih filma, ko Majorja Toma nadomesti Črna zvezda, se ta prikaže le za nekaj trenutkov … a morda ima tako podoba njegovega zadnjega studijskega albuma, ki je izšel na njegov 69. rojstni dan, še večjo moč. Morda je največja šibkost filma njegov največji adut – Bowie sam. Čeprav so pri reviji The Rolling Stone v zvezi s tem upravičeno zapisali, da je film Bretta Morgna za žanr glasbenega dokumentarca prelomen, je Bowie, kot rečejo Angleži, »večji od življenja« – in vprašanje je, ali ga lahko kakšen film v tem sploh dohiti. Ali lahko kateri koli film zadovolji njegove oboževalke in oboževalce, ki od januarja 2016 v popkulturnem prostoru čutijo praznino, ki jo je pustil za sabo? Za vse druge pa bržkone velja: če doslej po kakšnem čudežu še niste bili zaljubljeni v Bowija, boste po tem filmu zagotovo.
V Beogradu so slovesno odprli 56. mednarodni gledališki festival Bitef, ki se je sicer začel že prej, s t. i. prologom in predstavo »Ni konec sveta« nemškega gledališča Schaubüne v režiji Katy Michel, ene izmed zvezdnic festivala. Letos ga bodo zaznamovali tudi Slovenci – svetovno premiero bo tam doživela predstava Maske Žige Divjaka. V lapidariju kostanjeviške Galerije Božidarja Jakca pa so odprli še predzadnjo letošnjo razstavo, in sicer štirinajstih risb Erika Mavriča, z naslovom Dolgo črno poletje. Nastale so v tehniki oglja na vezano ploščo.
Lastovka, nagrada za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars je šla prvič v roke koroškega Slovenca. Prejel jo je Vincenc Gotthardt, koroški pisatelj, pesnik, fotograf in slikar za zgodbo z naslovom Pod barvami na sliki. Nagrajena zgodba se dogaja v majhni vasi. Tretjeosebni pripovedovalec postavlja v središče zgodbo glavnega junaka, ki ob motivu starih vrat domačije, s katerih se lušči barva, vzpostavlja zamejen in približan pogled na izginevanje.
Srbski režiser Želimir Žilnik, ki je nedavno obiskal Ljubljano, je v pogovoru s Tino Poglajen pripovedoval predvsem o delu, ki ga je ustvaril kot filmski gastarbajter v Nemčiji. Foto: Oliver Abels https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Go_East_2015_Zelimir_Zilnik_%285%29.JPG
Izteka se 79. beneška filmska Mostra, mi pa že ugibamo o morebitnih zmagovalcih. Kateremu izmed triindvajsetih naslovov bo mednarodna žirija podelila zlatega leva za najboljši film in druge nagrade? Urban Tarman, ki se je udeležil festivala, je med drugim izpostavil film Bardo, lažna kronika s prgiščem resnic, pod katerega se je podpisal Alejandro González Inárritu, najnovejši film ameriškega dokumentarista Fredericka Wisemana, Par, ki je – presenetljivo – igrani film, pa dokumentarni film Vsa lepota in prelivanje krvi Laure Poitras, pripoved o fotografinji in aktivistki Nan Golding, ki je razskovala kvirovsko subkulturo. Eden izmed favoritov je zagotovo Tár Todda Fielda, v katerem v glavni vlogi nastopi izjemna Cate Blanchett. Dobre odzive so poželi tudi Kosti in vse ostalo Luce Guadagnina in sodna drama Argentina 1985, politični triler o enem največjih sodnih procesov po 2. svetovni vojni, pa tudi Duhovi Inisherina Martina McDonagha. V filmu o dveh dolgoletnih prijateljih nastopi njegov stalni sodelavec, Colin Farrell.
Oglašamo se z beneškega Lida, kjer od srede poteka 79. mednarodni filmski festival, eden največjih in najprestižnejših na svetu. Odprl ga je film Beli šum, nastal po romanu Dona DeLilla, v katerem nastopata Adam Driver in Greta Gerwig. V prihodnjih dneh bodo na Mostri prikazali še Tár Todda Fielda s Cate Blanchett v vlogi zvezdniške dirigentke in skladateljice na vrhuncu svoje kariere in številne druge filme. Frederick Wiseman je tokrat posnel igrani film, Par, Luca Gudagnino pa je spet združil moči s Timotheejem Chalametom v filmu Kosti in vse drugo. Pri nas je v kinodvorane prišel Gajin svet 2, nadaljevanje mladinske uspešnice, ki že navdušuje prve gledalce in gledalke, pa tudi Posrednik, korejski film japonskega režiserja Hirokazuja Koreede, v katerem se ta spet loteva svoje priljubljene teme: družine.
Oglašamo se iz hrvaškega Motovuna, kjer se je začel izjemno priljubljeni mednarodni filmski festival. Tam se mudi tudi islandski režiser Gu?mundur Arnar Gu?mundsson s svojim filmom Čudovita bitja. Svoj program je razkrila beneška Mostra, ki jo bo konec avgusta odprl film Beli šum Noaha Baumbacha. Na festivalu Slovenija sicer sodeluje z manjšinsko koprodukcijo Najsrečnejši človek na svetu režiserke Teone Strugar Mitevske. Izpustili ne bomo niti filmov z domačega kinosporeda: Tajni agent 117: Iz Afrike z ljubeznijo, Za vedno skupaj in Dobri šef. Vabljeni k poslušanju!
Na vrtu Lili Novy je potekal pogovorni večer z naslovom Za svobodno Ukrajino, proti izbrisu miru, na katerem sta Društvo slovenskih pisateljev in PEN Slovenija gostila ukrajinska pisatelja Ivana Baidaka in Marka Livina, ki imata tu sicer rezidenco. Pogovor je tekel o literarni reprezentaciji tistih, ki so iz javnega prostora tako ali drugače izbrisani, a je razprava nato vzplamenela predvsem glede kontekstualizacije ruskega napada na Ukrajino. Medtem, ko so predvsem slovenski poslušalci in poslušalke ugovarjali, da obstajajo tudi Rusi, ki so proti vojni in proti Putinu, sta ukrajinska gosta vztrajala pri kategoričnem zavračanju vsega in vsakogar ruskega. Pogovor je poslušala Tina Poglajen.
Filmski, televizijski in gledališki igralki Silvi Čušin so na Igralskem filmskem festivalu Kranj podelili nagrado za življenjsko delo Ite Rine – priznanje, poimenovano po prvi slovenski filmski zvezdi. Pri Društvu slovenskih avdiovizualnih igralcev so pri tem zapisali, da igralske stvaritve Silve Čušin »podirajo vse negativne stereotipe slovenske filmske igre«, saj na ekranu »vedno deluje naravno, prepričljivo, živo in nepredvidljivo«, in dodali, da so zaščitni znak njenega dela »preciznost, subtilnost, mirnost in neverjeten občutek za filmski jezik«. Za življenjsko delo je pred nekaj leti že dobila Borštnikov prstan, največje priznanje za igralsko umetnost na Slovenskem, ki ga podeljuje Borštnikovo srečanje v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, tokrat pa je fokus na njenem delu na filmu in televiziji. Med drugim je nastopila v filmih, kot so Sanremo, Jaz sem Frenk, Izbrisana, Ivan, Inferno, Srečen za umret, 9:06, Estrellita – pesem za domov, Predmestje, sodeluje pa tudi pri filmu Šterkijada Igorja Šterka, ki je še v produkciji. S Silvo Čušin se je pogovarjala Tina Poglajen. Foto: Peter Uhan
Na 18. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, ki bo potekal med 9. in 16. julijem v Ormožu in Ljutomeru, letos prihajata častna gosta Jack Sholder in Robert Englund. Ta je ustvaril eno največjih ikon grozljivk – Freddyja Kruegerja iz filma Nočna mora v ulici brestov. V znamenju lika igralca, ki trenutno nastopa še v seriji Stranger Things, bo potekal tudi vinski program letošnjega festivala. Regionalna vina bodo tako predstavili na Nočni mori v ulici vinske trte.
Na festivalu Pranger v Rogaški Slatini se srečujejo pesnice in pesniki, kritičarke in kritiki ter prevajalci in prevajalke poezije. Vodilo festivala je že ves čas njegovega obstoja dostojanstvo umetnosti in njenega sprejema: »Povedati mnenje dobronamerno, v obraz, po drugi strani pa neustrašno premisliti o slišani kritiki, ki naj bo dobro utemeljena in vljudna.« V Rogaški Slatini se bodo na Prangerju tako že 19. leto zapored srečali, soočili in kritizirali vsi, ki se ukvarjajo s poezijo. Letos bodo presojali in brali devet pesniških zbirk iz leta 2021, podelili Stritarjevo nagrado za mladega kritika ali kritičarko, potekal pa bo tudi program za otroke Mali Pranger – Ela, ki v sodelovanju s knjižnico Rogaška Slatina v letu Ele Peroci zaznamuje 100. obletnico rojstva mladinske pisateljice.
Leta 2012 so v Mednarodnem grafičnem likovnem centru na podlagi poziva umetnikom pripravili razstavo novejših grafičnih del, letos, deset let pozneje, pa jih je ponovno zanimalo, kaj se je v tem času dogajalo na tem področju, in so poziv ponovili. V Tivoliju tako odpirajo razstavo sodobne slovenske grafične produkcije Odtisi in vtisi 2. Javni poziv je izhodišče za nadaljnje raziskovanje slovenske grafične produkcije in njene vpetosti v sodobne vizualne umetniške prakse, so zapisali pri MGLC. Izbrali smo tudi najzanimivejše novosti, ki so na knjižnih policah z otroško in mladinsko literaturo pristale junija. Dela, ki so izšla, so kot nalašč za poletno branje in dolge šolske počitnice.
Začenja se mednarodni filmski festival v idiličnem češkem zdraviliškem mestu Karlovy Vary. Gre za 56. izdajo festivala, ki že tradicionalno deluje kot stičišče vzhoda in zahoda - vzhodno- in srednjeevropskega filma ter zahodne Evrope in Holivuda. Ocenjujemo filme z domačega rednega kinosporeda: Memorio Apichatponga Weerasethakula, ki je pripotovala s festivalov Kino Otok in KRAFFT, skrivnostno potovanje po urbani in podeželski Kolumbiji s Tildo Swinton, pa Sončni zaton, eksistencialno potovanje Michela Franca pod žgočim mehiškim soncem. V Kinodvoru pa se je odvila projekcija že drugega filma v sklopu cikla glasbenih dokumentarcev Druga godba v Kinodvoru. Film Kralji rumbe perujskega režiserja Alana Braina nas popelje v zlato dobo kongovske rumbe, enega od najbolj prepoznavnih in popularnih žanrov svetovne glasbe.
V Hrastniku se začenja druga izdaja festivala delavskega filma Kamerat. Poleg šestnajstih filmov z delavsko tematiko in bojem za delavske pravice v ospredju ta prinaša tudi bogat spremljevalni program, skupaj z odprtjem hrastniškega dela rudarske tematske poti Srečno in razstave »Jože Plečnik in Praga«. Jožetu Plečniku je posvečena tudi monodrama Mojster, ki jo bodo nocoj v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega premierno uprizorili na terasi ljubljanske Gimnazije Jožeta Plečnika. Predstavo je zasnoval režiser Jaša Koceli, največjega slovenskega arhitekta pa upodablja Alójz Svete.
Obiskali smo Festival migrantskega filma, ki je v tem tednu potekal v Ljubljani in drugih slovenskih mestih, s filmi, kot so Mladoletniki, Kar ostane na poti in Hir vi muv hir vi gruv. Spremljamo tudi kinotečni program: retrospektivo madžarske feministične avtorice Márte Mészáros, ki je še v komunističnem režimu snemala zares edinstvene filme o dekletih, ženskah, delavkah, med drugim je za svoje delo dobila berlinskega zlatega medveda. Pogovarjali smo se s Simonom Penškom iz dvojca Bad Lori, ki bo ob 100. obletnici prvega predvajanja v živo spremljal obzornike sovjetskega pionirja Dzige Vertova Kino-Pravda št. 5, 6 in 13. Na redni kinospored pa je prišel glasbeni spektakel Baza Luhrmanna, posvečen Kralju: Elvis.
