Ocena filma Neskončni nogomet
Neskončni nogomet je spodbudna in filmsko prizemljena metafora človeka, vrženega v določen zgodovinski trenutek in čisto posamično, enkratno, nezamenljivo življenjsko usodo.
Smo imeli revolucijo ali ne?, Policijski, pridevnik, Ko pade noč na Bukarešto ali Metabolizem in Zaklad so filmi, ki so Corneliuja Porumboiuja ustoličili kot klasika novega romunskega vala ali še bolje, tistega dela tega vala, ki spretno, izvirno in poglobljeno prepleta resni vidik življenja z ironijo in humorjem. Omenjeni so igrani filmi, z Neskončnim nogometom pa se je Porumboiu po delu Druga tekma že drugič vrnil k temu priljubljenemu športu. V filmu nastopi tudi sam kot sogovornik Laurentiuja, to je brata svojega prijatelja iz otroštva. Laurentiu je bil v mladosti obetaven nogometaš, ki pa je po hudi poškodbi noge moral opustiti svoje športne ambicije. Postal je uradnik na precej dolgočasnem delovnem mestu, vendar je ne glede na to v sebi ohranil nogometno strast v obliki inovatorstva. Samega sebe, ne brez ironije, primerja s Clarkom Kentom, nesposobnim novinarjem, ki je v prostem času superman. S pogledom nazaj, na vzrok svoje poškodbe, si prizadeva razviti nogometna pravila tako, da se kaj podobnega ne bi več moglo zgoditi. Njegova pravila, ne glede na njihovo teoretično domišljenost, pa trčijo ob kruto realnost, dolgoletno nogometno prakso, ko jih preizkusijo na igrišču. Vendar Laurentiu ne obupa. In prav to je ena izmed točk v filmu, ko gledalec ugotovi, da film Neskončni nogomet pravzaprav ni film o nogometu, o preizkušanju novih pravil, o obsedenosti s športom ali celo zaslepljenosti z njim; ne, to je film o temeljni življenjski energiji, ki se znajde tudi v najbolj neobetavnih razmerah, in obarvana s humorjem in samoironijo žene človeka ves čas naprej – če vzamemo človeka kot splošni pojem, lahko s Porumboiujem vred rečemo v neskončnost. Neskončni nogomet je spodbudna in filmsko prizemljena metafora človeka, vrženega v določen zgodovinski trenutek in čisto posamično, enkratno, nezamenljivo življenjsko usodo. In tako Laurentiuja in njegove zgodbe preprosto ni mogoče odpraviti kot nekaj čudaškega ali ekskluzivnega, nekaj, na kar bi se lahko ozrli samo od zunaj, kot neudeleženi gledalci, kajti Porumboiu z njo zajame človeka hkrati v njegovi eksistencialni ter družbeno-politični in širše zgodovinski razsežnosti. Drobna, na videz nenavadna pripoved, ki pa spregovori o temeljnih bivanjskih vprašanjih in globlji strukturi sveta. Nov, vrhunski dosežek romunskega avtorja.
