Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
9. 3. se začenja že 42. izdaja Bergamskega filmskega festivala oz. srečanja, ki bo trajalo do prihodnje nedelje. V okviru devet dnevnega programa obsega 2 tekmovalni sekciji za celovečerne igrane filme, sekcijo Close-up, posvečeno dokumentarcem, retrospektivni del, ki je tokrat namenjen francoskima ustvarjalcema Éricu Rohmerju in Sachi Guitryju in še sekcijo Evropa, zdaj – Europe, now, v kateri se osredotočajo na reprezentativni del opusov treh ustvarjalcev: danke Frederikke Aspöck, šveda Lukasa Moodyssona in Metoda Pevca, s katerim se je o njegovem bergamskem nastopu in tudi novem filmskem projektu pogovarjal Matej Juh.
Velika premiera tega tedna je film Interesno območje, zgodba o življenju družine komandanta Rudolfa Hössa v hiši z velikim vrtom tik ob koncentracijskem taborišču. Oziramo pa se tudi po Dnevih poljskega filma v Slovenski kinoteki, risanem filmu Nina in ježeva skrivnost in lanskem dobitniku vesne za najboljši celovečerni film, Ne misli, da bo kdaj minilo Tomaža Groma.
Kakšni so Popolni dnevi Wima Wendersa, film, v katerem nastopi Koji Yakusho, ki je prejel nagrado za najboljšega igralca v Cannesu? In kateri so pričakovani filmi novega leta? V oddaji Gremo v kino pa več tudi o filmu za otroke Dnevnik Pauline P.
Začenja se jubilejna, 20. izdaja Animateke. Spremlja jo razstava Gianluigija Toccafonda, v središču pozornosti bo tehnika kolažne animacije, festival pa bodo posvetili nedavno preminulemu umetniku na tem področju, Paulu Bushu. Glavni tekmovalni program se osredotoča na srednjo in vzhodno Evropo, v ospredje pa postavlja avtorski animirani film. Na festival je prišlo nekaj več kot 600 filmov, od teh so za tekmovalni program izbirali med 140imi deli, od ponedeljka do nedelje pa bodo prikazali tudi sedem celovečernih animiranih filmov. Vir fotografije: spletna stran festivala Animateka
Kateri so odmevni kralji in kraljice letošnjega Liffa? Kateri so izpostavljeni filmi letošnjih Perspektiv, ki se potegujejo za vodomca? In kako se v festival umeščata Hanna Slak in Janez Burger z novima filmoma Niti besede in Opazovanje? Govorimo pa tudi o sekciji Ekstravaganca.
V soboto popoldne sta se v Slovenskem paviljonu na Frankfurtskem knjižnem sejmu odvila dva pomembna dogodka. Na odru Srečka Kosovela je potekal večer s slovenskim pisateljem Florjanom Lipušem z naslovom Florjan Lipuš in literarna dežela Koroška, na odru Maruše Krese pa so podelili nagrado Fabjana Hafnerja – prejel jo je prevajalec in pesnik Ludwig Hartinger. Foto: Matej Juh
V petek je bil eden osrednjih dogodkov na Frankfurtskem knjižnem sejmu predstavitev dvojezične Antologije slovenske poezije 20. in 21. stoletja Moj sosed na oblaku. Močno obiskan pa je bil tudi pogovor direktorja sejma Jürgena Boosa s predsednikom UEFE Aleksandrom Čeferinom pod naslovom Šport in branje Foto: Matej Juh
Ob osamosvojitvi Slovenije skoraj ni bilo prevodov slovenske literature v tuje jezike, z izjemo južnoslovanskih jezikov. Po petnajstih letih je bilo letno prevedenih sedemdeset knjig, do danes pa je število naraslo na dvesto. V zadnjih petih letih je po številu prevodov nemščina celo prehitela južnoslovanske jezike. Kakšno je ozadje te presenetljive rasti? Kakšne spretnosti potrebuje založnik, da poveča prodajo avtorskih pravic v tujino? In ne nazadnje, kako pomembna je vloga Slovenije kot častne gostje Frankfurtskega knjižnega sejma pri tem? O tem se je za oddajo Razgledi in razmisleki v slovenskem paviljonu na sejmu v Frankfurtu Matej Juh pogovarjal s Senjo Požar, ki je od leta 2016 pristojna za področje prodaje avtorskih pravic v tujino za Mladinsko knjigo, Petro Kavčič, ki opravlja enako delo za založbo Beletrina, s Petro Hardt, ki se je veliko let ukvarjala s tem področjem pri založbi Suhrkamp in Renato Zamida, nekdanjo direktorico JAK-a, ki je na sejmu povezovala pogovor z naslovom Uspešni primeri promocije slovenske književnosti v nemško govorečem okolju.
Frankfurtski knjižni sejem s Slovenijo kot osrednjo častno gostjo je odprt. Slovesno otvoritev pa je razburkal nastop Slavoja Žižka in njegova neposredna polemika z opredelitvijo sejma in njegovih organizatorjev do vojne na Bližnjem vzhodu. Direktor Frankfurtskega sejma Jürgen Boos je, kot vemo, pred dnevi Hamasov napad označil za "barbarsko teroristično vojno proti Izraelu", dodatno razburjenje pa je povzročila preložitev podelitve nagrade palestinski pisateljici Adanii Šibli. Preložitev je v odprtem pismu obsodilo 600 podpisnikov, med drugim nobelovca Abdulrazak Gurnah in Olga Tokarczuk, ker po njihovem s njo sejem "zapira prostor za palestinski glas". Foto: Matej Juh
Tako v etru kot v ljubljanskem Cankarjevem domu šestdeseto obletnico našega 3. programa Radia Slovenija praznujemo s slavnostnim koncertom v Gallusovi dvorani ob 19.30. Uvertura v praznovanje jubileja pa je podelitev nagrade lastovka neposredno iz dvorane Alme Karlin v Cankarjevem domu. Zgodbe in avtorji iz ožjega izbora za nagrado so že znani, uvrstili smo jih na spored od 8. do 12. septembra, ime dobitnice lastovke za zgodbo Jablana pa tradicionalno ostaja skrivnost do same slovesnosti. Nagrajeno zgodbo interpretira Nataša Barbara Gračner. Natečaj za najboljšo kratko zgodbo je leta 1992 s sodelavci začel Andrej Arko; vmes sta izšli tudi knjigi posameznih nagrajenih in zmagovalnih zgodb, Tiskarjeva napaka in druge nagrajene zgodbe (2002) in Valovi kratkih zgodb (2016) ter zvočnica Valovi kratkih zgodb (2021). Ob tridesetletnici je nagrada dobila še ime – lastovka. Na začetku je imel natečaj kategoriji krajših in daljših besedil, potem pa se je osredotočil na eno samo: vanjo lahko sodita na eni strani bolj fabulativna zvrst kratkih zgodb, ki jo je utrdila ameriška književnost, ter na drugi bolj refleksivna in lirična črtica, ki jo dobro pozna slovenska literarna zgodovina. Scenarist in redaktor Matej Juh, režiser Alen Jelen, dramska igralka Nataša Barbara Gračner, napovedovalec Ambrož Kvartič, glasbenik Primož Fleischman, soredaktorica Maja Žvokelj.
Tako v etru kot v ljubljanskem Cankarjevem domu šestdeseto obletnico našega 3. programa Radia Slovenija praznujemo s slavnostnim koncertom v Gallusovi dvorani ob 19.30. Uvertura v praznovanje jubileja pa je podelitev nagrade lastovka neposredno iz dvorane Alme Karlin v Cankarjevem domu. Zgodbe in avtorji iz ožjega izbora za nagrado so že znani, uvrstili smo jih na spored od 8. do 12. septembra, ime dobitnice lastovke za zgodbo Jablana pa tradicionalno ostaja skrivnost do same slovesnosti. Nagrajeno zgodbo interpretira Nataša Barbara Gračner. Natečaj za najboljšo kratko zgodbo je leta 1992 s sodelavci začel Andrej Arko; vmes sta izšli tudi knjigi posameznih nagrajenih in zmagovalnih zgodb, Tiskarjeva napaka in druge nagrajene zgodbe (2002) in Valovi kratkih zgodb (2016) ter zvočnica Valovi kratkih zgodb (2021). Ob tridesetletnici je nagrada dobila še ime – lastovka. Na začetku je imel natečaj kategoriji krajših in daljših besedil, potem pa se je osredotočil na eno samo: vanjo lahko sodita na eni strani bolj fabulativna zvrst kratkih zgodb, ki jo je utrdila ameriška književnost, ter na drugi bolj refleksivna in lirična črtica, ki jo dobro pozna slovenska literarna zgodovina. Scenarist in redaktor Matej Juh, režiser Alen Jelen, dramska igralka Nataša Barbara Gračner, napovedovalec Ambrož Kvartič, glasbenik Primož Fleischman, soredaktorica Maja Žvokelj.
Prvi dogodek 55. mednarodnega srečanja pisateljev PEN na Bledu je bil literarni večer z mjanmarsko pisateljico in aktivistko Ma Thido, sicer predsednico Odbora za pisatelje v zaporu pri Mednarodnem PEN. Matej Juh se je z njo pogovarjal o njeni zaporniški izkušnji, literarnih spominih nanjo, predvsem pa o razmerah v Mjanmaru po vojaškem udaru leta 2021.
Mjanmarska pisateljica in aktivistka Ma Thida, ki predseduje Penovemu odboru pisateljev v zaporu, je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani gostja literanega večera Pogum Mjanmara. Dogodek so pripravili na predvečer 55. mednarodnega srečanja pisateljev PEN na Bledu. Ma Thida je tudi osebna zdravnica nekdanje predsednice mjanmarske vlade Aung San Su Či (vir fotografije: Cankarjev dom).
Iščemo najboljšo kratko zgodbo. Natečaj bo potekal samo elektronsko, zato svoje delo, dolgo od 3000 do 6500 znakov s presledki, oddajte do 8. junija na spodnji povezavi in v ustrezno okence vpišite šifro. Predvidena je nagrada lastovka v vrednosti 1000 evrov. Poleg tega bo Radio Slovenija zgodbe, ki se bodo uvrstile v ožji izbor, odkupil. Komisija bo svoje odločitve predstavila 27. julija v oddaji Svet kulture, na teletekstu in spletnih straneh RTV Slovenija. Nagrajenca pa bomo razglasili 14. septembra na slavnostni prireditvi v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu.
Veliki zmagovalec Festivala slovenskega filma v Portorožu je film Orkester, razgledujemo pa se že po prihajajočem Liffu in ocenjujemo filme Pr' Hostar 2‰, Rez! in Gorska mrzlica. Napovedujemo tudi poseben večer s scenaristko in režiserko Heleno Koder, letošnjo Štigličevo nagrajenko za življenjsko delo.
11. oktobra se začenja Jesenska filmska šola v Slovenski kinoteki. O vrsti zanimivih tem v pogovoru z soorganizatorko šole Ano Šturm.
Po babici gre na jug tudi dedek – o novem slovenskem filmu z Borisom Cavazzo v naslovni vlogi se z Vincijem Vogueom Anžlovarjem pogovarja Tina Poglajen. Ocenjujemo poljski film Ne puščaj sledi in ameriško komedijo Pot v raj z Julio Roberts in Georgeom Clooneyjem v glavnih vlogah. Z Ano Šturm se oziramo v Jesensko filmsko šolo, ki bo potekala med 11. in 16. oktobrom v Slovenski kinoteki in obravnavamo odprto pismo ZDSFU o položaju slovenske kinematografije in AV industrije.
"Po svoje sem scenarij jaz sam najbolj sabotiral." - Juraj Lerotić Osrednji del oddaje posvečamo zmagovalcu filmskega festivala v Sarajevu, Juraju Lerotiću, ki je žirijo prepričal z intimno družinsko dramo Varno mesto ter filmu Mikrobiom grškega režiserja Stavrosa Petropoulosa, mednarodnemu nagrajencu domačega festivala kratkega filma Fekk, ki se je končal v soboto. Ocenjujemo tudi film Minioni 2: Grujev vzpon, ki v kinematografih po Sloveniji dosega izjemne številke gledanosti, pogledujemo pa tudi na beneško Mostro.
Scenarist in režiser Matevž Luzar v filmu prepleta pet zgodb ali vinjet članov pihalnega orkestra, ki potuje na avstrijski festival pihalne godbe, in jih uspešno splete v organsko celoto. Ta socialno obarvana drama je nekaj posebnega že zaradi črno bele fotografije, inovativne dramaturgije in pisane igralske zasedbe – poleg profesionalnih igralcev nastopajo tudi neprofesionalni: Gregor Čušin, Jernej Kogovšek, Gregor Zorc, Alexander Mitterer, Marie Hofstätter, Lovro Lezič, Gaber K. Trseglav, Vesna Pernarčič, Ana Facchini, Mateja Pucko, Mojca Funkl, Marinka Štern, Ela Murko, Ines Pavlič, Matej Abrahamsberg, Marjana Mlinarič Pikelj in Klaudia Reichenbacher. Film Orkester je v avgustu na ogled še na drugih zunanjih filmskih prizoriščih po Sloveniji, z 11. avgustom pa prihaja tudi na redne sporede kinematografov. Foto: Mitja Ličen - Gustav film
Rezultati 31. Natečaja za najboljšo kratko zgodbo 2022 Strokovna žirija v sestavi Primož Vitez, Tina Kozin in predsednik Aljaž Krivec je dobila v branje 360 kratkih zgodb, ki so prispele na natečaj prek spletnega obrazca. Žirija je izbrala lastovko in v ožji izbor uvrstila še štiri zgodbe: Nagrada lastovka Pod barvami na sliki (šifra: ZILA) V svoji utemeljitvi je žirija zapisala naslednje: "Pod barvami na sliki je pretresljivo besedilo o staranju in spominu, ki se odvija v majhni vasi. Tretjeosebni pripovedovalec postavlja v središče zgodbo glavnega junaka, ki ob motivu starih vrat domačije, s katerih se lušči barva, vzpostavlja zamejen in približan pogled na izginevanje. Široki plan predstavlja okolica domačije in vasi, ki počasi izginja, s tem pa zgodba poleg izrazito intimnega vpelje še družbeni komentar. Prepletanje obeh ravni pripovedi poteka na naraven način, s čimer zgodba uspešno prikazuje prepletenost protagonista z okoljem oziroma celo usode protagonista z usodo okolja. Izbrana kratka zgodba je kljub nekaterim močno poudarjenim metaforičnim elementom napisana v enakomernem ritmu, zaznamujeta pa jo tudi estetski jezik in presunljive podobe. Pod barvami na sliki bi z izbiro tematike in odločitvijo, da se jo predstavi tako skozi zasebno kot družbeno prizmo, zlahka zdrsnila v pretirano razlagalnost in neposrednost, a opravka imamo z veščim pisanjem, ki v besedilu poudarja poetično plat, z vidika možnih interpretacij pa nam pušča proste roke." V ožji izbor je žirija uvrstila naslednje zgodbe: 1. Babica (šifra: Zeljnata glava) 2. brez naslova (šifra: grlica) 3. brez naslova (šifra: Sadika) 4. Senčna meja (šifra: 200 pages pour la Sténographie) Avtorje oziroma avtorice zmagovalne zgodbe in štirih zgodb iz ožjega izbora prosimo, da čim prej, najkasneje pa do 9. avgusta, z izvodom zgodbe potrdijo svoje avtorstvo prek e-naslova Ars@rtvslo.si in pripišejo svoje podatke. Avtorja ali avtorico zmagovalne zgodbe bomo razglasili na slovesnosti 15. septembra, del neposrednega prenosa pa bo tudi interpretacija zmagovalne zgodbe. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, bodo na sporedu v dneh pred slovesnostjo, od nedelje 11. do 14. septembra v oddaji Literarni nokturno na Tretjem in Prvem programu Radia Slovenija. V oddajah bomo tudi razkrili imena avtorjev iz ožjega izbora.
