Boris Kryštufek o razlogih za ureditev naravoslovnih zbirk in o njihovem pomenu za moderno državo in družbo
Tokrat govorimo o naravoslovnih zbirkah v svetu in pri nas. Prirodoslovni muzej Slovenije jih je pred dobrega pol stoletja imel več, kot jih premore danes. En milijon njihovih t. i. »prirodnin« ali naturalij v nekaj depojih leži na tisoč kvadratnih metrih površine. Stanje je tako kritično, da je pretekli petek dopoldan na peti seji Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport o problematiki razmer v naravoslovnem muzealstvu in položaju Prirodoslovnega muzeja Slovenije potekala obravnava. Na »dolgo brado« problematike tukajšnih propadajočih naravoslovnih zbirk je z vso resnostjo opozorila tudi podpora univerz v Ljubljani in Mariboru, Nacionalnega inštituta za biologijo, Geološkega zavoda Slovenije in Slovenske akademije znanosti in umetnosti izjavi s pomenljivim naslovom – »Naravoslovna skupnost proti drugemu aleksandrijskemu požaru«. Pri podpori vodilnih akademskih institucij je imel veliko vlogo tudi predsednik muzejskega strokovnega sveta prof. dr. Boris Kryštufek, sicer vodja Kustodiata za vretenčarje in visokošolski učitelj na obeh osrednjih slovenskih univerzah. Pogovor z njim, ki bo osvetlil globino potrebe po ureditvi naravoslovnih zbirk in osvetlitvi njihovega pomena za moderno državo in družbo, smo začeli s primerom izpred šestih let – ko se zaradi pomanjkanja celovitih zemljevidov flore in favne pri nas nobena zadevna ustanova ni upala komentirati takratnega povečanega števila glodalcev po celi državi. Zakaj, je pojasnjeval Boris Kryštufek.
Brošura PMS o letošnjih predavanjih z uvodno študijo B. Kryštufka o »Prirodoslovnih zbirkah od razsvetljenstva do izzivov 21.stoletja«:
http://www.pms-lj.si/si/files/default/Za-medije/2018%20ELKD/ELKD/PMS_predavanja2018-mali.pdf
