Režiser predstave 6, ki jo premierno uprizarjajo v kolektivu Nova pošta, Žiga Divjak, je s projektom želel ustvariti priložnost za razmislek o razdiralni politiki in strahu.
19. februarja 2016 sta ravnateljico dijaškega doma Kranj nenapovedano obiskala podžupan in vodja službe za zaščito Mestne občine Kranj. Oblasti so ob takratni begunski krizi iskale primerne namestitve za mladoletne pribežnike. Ena izmed možnosti za šest fantov, ki so v Slovenijo prišli brez spremstva odraslih, je bil Dijaški in študentski dom Kranj. Četudi bi bili fantje nastanjeni v stavbi, v kateri dijakov ni bilo, v tretjem nadstropju študentskega doma, so se starši burno odzvali in grozili celo z izpisom otrok. Svoje nestrinjanje so s podpisi izrazili tudi nekateri profesorji gimnazije Franceta Prešerna in krajevna skupnost.
Režiser predstave 6, ki jo premierno uprizarjajo v kolektivu Nova pošta, Žiga Divjak, je z avtorskim projektom želel ustvariti priložnost za razmislek o razdiralni politiki in strahu, ki so ga podpihovali v obdobju begunske krize in ki je po njegovem prepričanju dosegel vrhunec prav v Kranju. Današnja družba se vse bolj radikalizira v desno, nekatere stvari, ki so nekoč naletele na neodobravanje in splošno nestrinjanje, pa postajajo del vsakdanjika – in tako se prav lahko zgodi, da se ljudje ustrašijo šestih begunskih otrok.
O tem, da slovenska kulturna krajina vseeno ni že od nekdaj taka kot danes, pa pričajo kaštelirji ali prazgodovinska gradišča, ki izvirajo še iz predrimskih časov, raziskovalci pa jih povezujejo s plemeni, ki so se preživljala z ovčerejo, s skupnimi čredami in pašniki, in negovala kult bojevnikov. Na kulturno dediščino, ki jo gradišča predstavljajo, so arheologi nedavno opozorili v dveh novih publikacijah: zborniku o gradiščih v zahodni in osrednji Sloveniji in zborniku z naslovom Kaštelir – Kamni z Jelarjev pripovedujejo.
