Pogled v znanost

Pogled v znanost

V obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skušamo izpolnjevati poslanstvo na področju "popularizacije znanosti".

Več morske hrane iz našega morja!?

Na Morski biološki postaji Piran so 12.februarja predstavili osnutek končnega poročila projektne naloge o povečanju potenciala marikulture pri nas
Psihopatologija fojb-s predstavitve

Psihopatologija fenomena “kraških brezen”

Temeljni "besedni zaklad" v Italiji prevladujoče propagande o "fenomenu kraških brezen" so jeseni 1943 vzpostavile nacistične kontraobveščevalne službe
Zbornik Likovna dela na pergamentu in papirju

Pomeni in izzivi podob na starih pisnih medijih danes in jutri

Spoznanja lanskega junijskega mednarodnega simpozija na FF UL „Likovna dela na pergamentu in papirju“ so primer povezanosti naravoslovja in humanistike
pogled-v-znanost-980×551

Dan spomina na holokavst in onstran

Kofi Anan (OZN) leta 2006: "Nedopustno je sprevračanje tragedije holokavsta, ki je brez primere. Moramo se ga spominjati, s sramom in studom, tako dolgo kot bo obstajal človeški spomin."
Pomorski muzej SergejMašeraPiran

Muzejski izzivi v sodobni družbi

"Pa saj to je bil vendar terorist", je nedavno srednješolec v Piranu odvrnil ob razlagi usode narodnega heroja Sergeja Mašere ...

Od prijateljev do sovražnikov odprte družbe

Samo Resnik, enfant terrible "slovenske pomladi", je bil trn v peti vsem, ki so po njegovem hote pozabljali in izpuščali pomembne dogodke obdobja demokratizacije in osamosvojitve
pogled-v-znanost-980×551

Kdo je prijatelj in kdo sovražnik odprte družbe

Avtor besedila je pokojni Samo Resnik (1962 - 2011), med drugim v 80-ih urednik Katedre v Mariboru in Tribune v Ljubljani, v časih, ko so časopise še zaplenjali zaradi odmevnosti objavljenih misli
Benetke-18stoletje-wiki

Tri stoletja svobodne plovbe po Jadranu

Leta 1717 je Karel VI. razglasil svobodno plovbo po tem stoletja Beneški zaliv imenovanem (danes) Jadranskem morju, leta 1719 pa izdal razglas o prostih pristaniščih Trst in Reka
pogled-v-znanost-980×551

Novi srečni svet ali slepa ulica civilizacije

Kako so v prvih letih razmaha interneta razmišljali o virtualnem in možnem v njem?
Humboldt-Ravnjak-Bavcon

Kaj bi Darwin brez Alexandra von Humboldta?

Svoja predavanja v Berlinu je odprl za vse, tako da so ga po pričevanjih poslušale tako branjevke, kočijaži in akademiki. Bil je pač značilni razsvetljenec