{"links":{"first":"https://ars.rtvslo.si/api/post?categories=97&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://ars.rtvslo.si/api/post?categories=97&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=37","next":"https://ars.rtvslo.si/api/post?categories=97&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"79632","attributes":{"wp-id":628819,"date":"2020-05-16T00:21:21+02:00","modified":"2020-06-01T08:21:33+02:00","slug":"matej-praprotnik","post-type":"post","title":"Računalniški modeli za tarčno dostavo zdravil","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/05/matej-praprotnik/","content":"

Kako zagotoviti ciljano dostavo učinkovin na pravo mesto v telesu, je v sodobni medicini in z njo povezanih vedah zelo aktualno vprašanje. S tarčno dostavo učinkovin na želeno mesto bi se namreč lahko izognili vrsti stranskih učinkov, ki jih imajo lahko zdravila, denimo pri zdravljenju raka, a tudi pri celi vrsti drugih bolezni. A med dobro izhodiščno idejo in njeno uspešno realizacijo je veliko preprek, ki jih je potrebno nasloviti. V projektu Multrasonica, za katerega je prejel sredstva za uveljavljene raziskovalce Evropskega raziskovalnega sveta bo prof. dr. Matej Praprotnik, vodja Teoretičnega odseka na Kemijskem inštitutu in profesor fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, raziskoval možnosti uporabe ultrazvoka pri tovrstnih biomedicinskih aplikacijah s pomočjo računalniških aplikacij.

","excerpt":"Matej Praprotnik v ERC projektu razvija simulacijske modele, ki bodo pokazali, kaj se dogaja, ko želimo z ultrazvokom dostaviti učinkovino na želeno mesto","featured-media-id":20395,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/174696619","abovetitle":"","subtitle":"Matej Praprotnik v ERC projektu razvija simulacijske modele, ki bodo pokazali, kaj se dogaja, ko želimo z ultrazvokom dostaviti učinkovino na želeno mesto","category-text":"False","permalink":"2020/05/matej-praprotnik/","show-start":"2020-05-29T16:30:00+02:00","show-end":"2020-05-29T17:00:00+02:00","audio-length":"1848","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/29/MatejPraprotnikRaunalnikimodelizatarnodostavozdravil4776092.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174696619","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Naj bodo zdravstveni, psihološki, socialni, ekonomski, politični pa tudi povsem življenjsko-praktični pretresi, ki jih je v zadnjih nekaj mesecih sprožila pandemija novega koronavirusa, še tako hudi, si je vendarle treba priznati, da nismo prvi ljudje v zgodovini, ki se soočamo z nenadno, vseprežemajočo krizo, ki jo je sprožilo širjenje nove nalezljive in smrtonosne bolezni. Kako so se torej ljudje v preteklosti soočali z nevarnostmi, ki so jih, na primer, prinesle črna smrt sredi 14. stoletja, ponavljajoči se izbruhi kolere v 19. stoletju ali španska gripa ob koncu prve svetovne vojne? Kako se je spremenil njihov svet? Se lahko iz načinov, kako so se ljudje v preteklosti odzivali na zdravstvene krize, iz njihovih verjetij o bolezni in spremenjenih vedenjskih vzorcev, naučimo česa, kar bi bilo uporabno tudi za nas danes?

To so vprašanja, ki nas zaposlujejo v tokratnih Podobah znanja, ko pred mikrofonom gostimo zgodovinarko, raziskovalko na Inštitutu za zgodovinske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, dr. Urško Bratož. Naša gostja se namreč posveča preučevanju zgodovine medicine, epidemičnih bolezni in zdravstvenih praks pa tudi vpliva kužnih bolezni na življenjski vsakdanjik. Prav posebno pozornost namenja koleri, ki je sredi 19. stoletja v nekaj valovih pretresla severozahodno Istro. Tej temi je pred nekaj leti posvetila tudi vsestransko intrigantno monografijo Bledolična vsiljivka z Vzhoda.

","excerpt":"Z zgodovinarko dr. Urško Bratož o koleri, ki je sredi 19. stoletja v več epidemičnih valovih pretresla severozahodno Istro","featured-media-id":20320,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/174694811","abovetitle":"","subtitle":"Z zgodovinarko dr. Urško Bratož o koleri, ki je sredi 19. stoletja v več epidemičnih valovih pretresla severozahodno Istro","category-text":"False","permalink":"2020/05/urska-bratoz/","show-start":"2020-05-22T16:30:00+02:00","show-end":"2020-05-22T17:00:00+02:00","audio-length":"1842","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/22/UrkaBratoVerjelisodakrazvojuboleznikljunopripomorejorevinanemoralnosttudistrah.4767788.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174694811","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Standardni model osnovnih delcev zelo brilijantno pojasnjuje vse, kar vemo in kar lahko opazimo o navadni snovi na najmanjšem nivoju. Toda nič ne zna povedati o temni snovi ali pojasniti, zakaj je iz vesolja izginila vsa protisnov, ki je obstajala na njegovem začetku. Iskanje dokazov za novo fiziko, ki bi segla onkraj standardnega modela, je zato trenutno izredno vroče področje raziskav. Pristopov je veliko. Zelo obetavne med njimi so t. i. anomalije v fiziki okusov. Kar trije različni eksperimenti po svetu so namreč zaznali prve namige, da se elektron in njegova težja bratranca, mion in lepton tau ne obnašajo vedno povsem tako, kot predvideva standardni model. S potrditvijo teh razlik in podrobnejšim uvidom, kakšne dejansko so, bi končno lahko na široko odprli vrata novi fiziki. Na tem področju, v prvi vrsti na eksperimentu Belle II, ki poteka na pospeševalniku delcev v japonski Tsukubi, že vrsto let deluje prof. dr. Peter Križan s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Instituta “Jožef Stefan”. Zdaj je priznanje in pospešek za svoje raziskave dobil s strani Evropskega raziskovalnega sveta, ki mu je v ostri konkurenci namenil sredstva na uveljavljene raziskovalce za projekt, imenovan FAIME (Flavour Anomalies with advanced particle Identification MEthods). Kaj išče in kaj nam to lahko pove o vesolju na splošno, je tekla beseda v tokratnih Podobah znanja.

","excerpt":"Če se bo potrdilo, da se nekateri osnovni delci le ne obnašajo povsem v skladu z veljavno teorijo, bomo končno prišli na sled tudi temni snovi, razlaga prof. dr. Peter Križan","featured-media-id":20216,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/174693521","abovetitle":"","subtitle":"Če se bo potrdilo, da se nekateri osnovni delci le ne obnašajo povsem v skladu z veljavno teorijo, bomo končno prišli na sled tudi temni snovi, razlaga prof. dr. Peter Križan","category-text":"False","permalink":"2020/05/peter-krizan/","show-start":"2020-05-15T16:30:00+02:00","show-end":"2020-05-15T17:00:00+02:00","audio-length":"1762","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/16/PeterKrianIemookencakibinamodprlapoglednafizikoonkrajstandardnegamodela4758959.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174693521","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Tekoči kristali niso nič novega, poznamo jih že zelo dolgo, a šele v zadnjem desetletju zasloni na njihovi osnovi tako rekoč preplavili svet. A tu gre za zelo velike naprave. Kaj pa omogočajo tekoči kristali na mikro nivoju? Marsikaj, je prepričan dr. Igor Muševič, vodja odseka za fiziko trdne snovi na Inštitutu Jožef Stefan in redni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Lahko bi ponudili celo temelj za optično računalništvo prihodnosti. S svojo zamislijo, kako bi na podlagi svojega izuma izpred desetih let – 3D optičnega mikrolaserja – izdelal optično stikalo, je prepričal Evropski raziskovalni svet in pridobil petletni projekt za uveljavljene raziskovalce v višini 2,5 milijona evrov.

“Ko smo pred 10 leti izumili 3D optični laser, ki sveti v vse smeri, smo slišali tudi komentarje, ja, zakaj pa je to sploh dobro, laser, ki sveti v vse smeri. In res tudi sam nisem vedel. Ampak ta stvar je tako lepa, da sem bil prepričan, da mora biti za nekaj dobra.”

O tem, zakaj so potrebne alternative današnjemu računalništvu in kje so prednosti uporabe tekočih kristalov glede na trdne snovi, lahko slišite v tokratnih Podobah znanja.

","excerpt":"\"Ideja je zorela 15 let, sestavila pa se je v eni uri,\" pravi prof. dr. Igor Muševič ob pridobitvi ERC projekta za uveljavljene raziskovalce","featured-media-id":20152,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/174691567","abovetitle":"","subtitle":"\"Ideja je zorela 15 let, sestavila pa se je v eni uri,\" pravi prof. dr. Igor Muševič ob pridobitvi ERC projekta za uveljavljene raziskovalce","category-text":"False","permalink":"2020/04/igor-musevic/","show-start":"2020-05-08T16:30:00+02:00","show-end":"2020-05-08T17:00:00+02:00","audio-length":"1972","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/08/IgorMueviRaunalnikiprihodnostibododelovalilenasvetlobo4748873.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174691567","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Ko smo pred 10 leti izumili 3D optični laser, ki sveti v vse smeri, smo slišali tudi komentarje, ja, zakaj pa je to sploh dobro, laser, ki sveti v vse smeri. In res tudi sam nisem vedel. Ampak ta stvar je tako lepa, da sem bil prepričan, da mora biti za nekaj dobra.”

"},{"kind":"html","content":"

O tem, zakaj so potrebne alternative današnjemu računalništvu in kje so prednosti uporabe tekočih kristalov glede na trdne snovi, lahko slišite v tokratnih Podobah znanja.

Kako so se organizmi skozi milijone let evolucije širili po Zemljinem površju in osvajali nova ozemlja raziskuje biogeografija. S kombinacijo DNK analiz in podrobnih modelov premikanja kontinentov je skupini slovenskih znanstvenikov uspelo priti do presenetljivih novih spoznanj o tem, kako se je skupina pajkov zlatih mrežarjev širila po svetu.

Zlate mrežarje izr. prof. dr. Matjaž Kuntner, sicer tudi direktor Nacionalnega inštituta za biologijo, raziskuje že dolgo. Imajo vrsto zanimivih lastnosti. Med njimi nekateri lahko na jadrih iz svile s pomočjo vetra prepotujejo več tisoč kilometrov v iskanju novega doma, druge vrste pa se raje držijo domačih krajev. Ker je danes v tropskih predelih Afrike vrstna pestrost teh pajkov največja, se je domnevalo, da od tam tudi izvirajo. Toda najstarejši najdeni, več kot 100 milijonov star fosil v jantarju, je nakazoval na drugačno možnost.

“Pokazalo se je, da bogati depoziti fosilov iz t. i. zahodne Burme, kar je povsem geološki termin, dejansko izvirajo iz Gondvane, torej iz obsežnega kontinenta, iz katerega so nastali današnji južni kontinenti. Očitno se je ta kos zemeljske skorje nekoč v preteklosti odcepil od današnje Avstralije in potoval čez Indijski ocean proti severu bodisi samostojno, bodisi skupaj z Indijskem podkontinetom. V fosile ujeti organizmi so tipični predstavniki južnih kontinentov in ne azijske mase,” razlaga prof. Kuntner.

Z novo metodo ocenjevanja najverjetnejše širitve zlatih mrežarjev po svetu, je doktorska študentka Eva Turk pokazala, da ta družina pajkov izvira iz avstralo-azijskega območja in ne iz Afrike. To območje so naselili sorazmerno pozno v svoji evolucijski zgodovini, verjetno šele v zadnjih 10 milijonih let. Ena bolj presenetljivih poti je prednike današnjih južnoameriških zlatih mrežarjev tja vodila iz Avstralije preko Antarktike.

“Ta metoda se utegne pokazati za izredno uporabno pri biogeografskih raziskavah v prihodnje, saj bi se jo lahko uporabilo tudi pri preučevanju širjenja drugih organizmov, ne le zlatih mrežarjev,” poudarja pomen nove metode prof. Matjaž Kuntner.

Tudi domneve o izvornih celinah glede na pestrost današnjih vrst zdaj nimajo več dobrih teoretskih osnov.

","excerpt":"O novih pristopih v biogeografiji s prof. dr. Matjažem Kuntnerjem","featured-media-id":20038,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/174689734","abovetitle":"","subtitle":"O novih pristopih v biogeografiji s prof. dr. Matjažem Kuntnerjem","category-text":"False","permalink":"2020/04/matjaz-kuntner/","show-start":"2020-05-01T16:30:00+02:00","show-end":"2020-05-01T17:00:00+02:00","audio-length":"1774","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/30/MatjaKuntnerZgodovinairjenjaivihbitijposvetujepolnapreseneenj4733694.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174689734","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Pokazalo se je, da bogati depoziti fosilov iz t. i. zahodne Burme, kar je povsem geološki termin, dejansko izvirajo iz Gondvane, torej iz obsežnega kontinenta, iz katerega so nastali današnji južni kontinenti. Očitno se je ta kos zemeljske skorje nekoč v preteklosti odcepil od današnje Avstralije in potoval čez Indijski ocean proti severu bodisi samostojno, bodisi skupaj z Indijskem podkontinetom. V fosile ujeti organizmi so tipični predstavniki južnih kontinentov in ne azijske mase,” razlaga prof. Kuntner.

"},{"kind":"html","content":"

“Ta metoda se utegne pokazati za izredno uporabno pri biogeografskih raziskavah v prihodnje, saj bi se jo lahko uporabilo tudi pri preučevanju širjenja drugih organizmov, ne le zlatih mrežarjev,” poudarja pomen nove metode prof. Matjaž Kuntner.

"},{"kind":"html","content":"

Tudi domneve o izvornih celinah glede na pestrost današnjih vrst zdaj nimajo več dobrih teoretskih osnov.

Pred podnebnimi spremebami se danes ne moremo skriti. To še toliko bolj velja za gozdove, ki se ne morejo nikamor umakniti, kot razmere postanejo prevroče, je dežja manj, ektremnih vremenskih dogodkov pa vse več. Napovedi kažejo, da slovenske gozdove čakajo velike spremembe. Bukev, ki denimo danes kraljuje trem četrtinam slovenskih gozdov, bo čez nekaj desetletij morda prevladovala le še v tretjini. Naravna obnova gozdov, ki je bila dolgo temelj slovenske gozdarske šole, zaradi spreminjajočih se pogojev in obsežnih naravnih nesreč, kot so žledolomi, vetrolomi ali podlubniki, sama po sebi ne more več zagotavljati kvalitetnega obnavljanja gozdov. Potrebno je premišljeno poskrbeti za kar največjo genetsko pestrost. Tako z vidika čim večjega števila različnih drevesnih vrst, kot tudi znotraj posameznih vrst. Kajti, če so denimo mlade bukve, ki danes odganjajo na čistini po nekem vetrolomu, vse bolj ali manj med seboj v sorodu, to za dolgoročno odpornost novega gozda ne pomeni nič dobrega. Dr. Hojka Kraigher, redna profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, vodja Oddelka za gozdno fiziologijo in genetiko na Gozdarskem inštitutu Slovenije ter izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti išče načine, kako zagotoviti, da bodo slovenski gozdovi na nedpredvidljivo prihodnost kar najbolje pripravljeni.

","excerpt":"S prof. dr. Hojko Kraigher z Gozdarskega inštituta Slovenije o sodobnih pristopih genetskega varstva gozdov","featured-media-id":19943,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/174688043","abovetitle":"","subtitle":"S prof. dr. Hojko Kraigher z Gozdarskega inštituta Slovenije o sodobnih pristopih genetskega varstva gozdov","category-text":"False","permalink":"2020/04/hojka-kraigher/","show-start":"2020-04-24T16:30:00+02:00","show-end":"2020-04-24T17:00:00+02:00","audio-length":"1713","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/22/HojkaKraigherNaravnaobnovajeevednoalfanipaveomegaobnovegozdov4721281.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174688043","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"97"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"118"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"19943"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/19943"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"19943"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/19943"}}}},{"type":"Post","id":"77990","attributes":{"wp-id":623510,"date":"2020-04-04T00:21:26+02:00","modified":"2020-04-15T04:20:26+02:00","slug":"podobe-znanja-88","post-type":"post","title":"Medigra","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/04/podobe-znanja-88/","content":"","excerpt":"","featured-media-id":18090,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable_imported","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"","category-text":"False","permalink":"2020/04/podobe-znanja-88/","show-start":"2020-04-17T16:30:00+02:00","show-end":"2020-04-17T16:45:00+02:00","audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"97"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"154"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"18090"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/18090"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"77725","attributes":{"wp-id":621495,"date":"2020-03-28T00:21:25+01:00","modified":"2020-04-10T16:30:05+02:00","slug":"blanka-avgustin-florjanovic","post-type":"post","title":"“Ne berem zapisov – berem zaprto knjigo.”","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/03/blanka-avgustin-florjanovic/","content":"

Boriti se s časom, je seveda donkihotsko. In vendar človeštvo potrebuje svoje don Kihote, ljudi, ki zmorejo – zahvaljujoč svojemu bogatemu znanju, veščini in predanosti – zob časa tudi učinkovito obrusiti in tako pred pozabo oziroma propadom (vsaj začasno) rešiti največje dragocenosti minulih stoletij. Mednje gotovo sodi tudi Blanka Avguštin Florjanovič, konservatorsko-restavratorska svetnica v Centru za konserviranje-restavriranje knjig, papirja in pergamenta pri Arhivu Republike Slovenije.

Blanka Avguštin Florjanovič je diplomirala iz bibliotekarstva in knjigarstva na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Z nalogo Minimalni posegi na srednjeveških vezavah je nato magistrirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, vzporedno s tem pa je svoje védenje o vezavah srednjeveških kodeksov več kot deset let izpopolnjevala tudi pri profesorju Christopherju Clarksonu z Oxforda.

Vse to znanje ji je prišlo še kako prav, ko se je lotila zahtevnega konservatorsko-restavratorskega posega na izvodu Dalmatinove Biblije iz Osrednje knjižnice Kranj. Za to delo so ji leta 2011 stanovski kolegi podelili nagrado Mirka Šubica. V utemeljitvi so takrat zapisali, da je Blanka Avguštin Florjanovič pri svojem delu uporabila na novo odkrita in ponovno naučena znanja, ki ne pomenijo le rešitve za en spomenik, ampak odpirajo nove možnosti v reševanja tovrstnega arhivskega gradiva.

Toda – kaj to pravzaprav pomeni? Kako se strokovnjak sploh loti popravila več kot štiristo let starega izvoda knjige, ki jo po pravici lahko označimo za eno temeljnih v zgodovini slovenskega kulturnega prostora? Kakšna znanja in veščine za to potrebuje? Za koliko časa taka dela podaljšajo življenje knjigi? – Ta in druga sorodna vprašanja nas zaposlujejo v tokratnih Podobah znanja, ko pred mikrofnom gostimo prav Blanko Avguštin Florjanovič.

","excerpt":"S konservatorko-restavratorko mag. Blanko Avguštin Florjanovič o teoretičnem znanju in praktičnih veščinah, ki so potrebne, če hočemo starim knjigam podaljšati življenje","featured-media-id":19781,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/174685137","abovetitle":"","subtitle":"S konservatorko-restavratorko mag. Blanko Avguštin Florjanovič o teoretičnem znanju in praktičnih veščinah, ki so potrebne, če hočemo starim knjigam podaljšati življenje","category-text":"False","permalink":"2020/03/blanka-avgustin-florjanovic/","show-start":"2020-04-10T16:30:00+02:00","show-end":"2020-04-10T17:00:00+02:00","audio-length":"1876","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/10/BlankaAvgutinFlorjanoviNeberemzapisovberemzaprtoknjigo.4708191.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174685137","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Zgodnji novi vek je veliki laboratorij, v katerem so nastali vsi pomembnejši miselni nastavki moderne družbe,” pojasnjuje doktor Jonatan Vinkler strast do proučevanja zgodnjega novega veka in protestantizma. Dr. Vinkler je med drugim kulturni in literarni zgodovinar, editolog, urednik ter univerzitetni učitelj, a zgodovina je njegova prva in zadnja ljubezen. V tokratni oddaji se z njim pogovarjamo o zgodbah, ki ga iz tega obdobja fascinirajo in o tem, kaj se lahko z oziranjem v preteklost naučimo o sedanjosti. Prepričan je, da bomo pandemijo koronavirusa predelali, preživeli in se tudi česa naučili.

“Če hoče družba dobro, bo po tej krizi morala opraviti razmislek o prioritetah,” napoveduje dr. Vinkler. “Vprašati se moramo, v kaj vlagamo. Ali kot družba vlagamo v področja, ki nam v kriznih časih omogočajo preživetje? Ali nesorazmerno investiramo v reči, ki so namenjene izključno zabavi, kot je denimo nogomet?”

","excerpt":"Zgodnji novi vek in protestantizem sta bila laboratorij za moderno družbo","featured-media-id":14956,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/174683249","abovetitle":"","subtitle":"Zgodnji novi vek in protestantizem sta bila laboratorij za moderno družbo","category-text":"False","permalink":"2020/03/jonatan-vinkler/","show-start":"2020-04-03T16:30:00+02:00","show-end":"2020-04-03T17:00:00+02:00","audio-length":"2728","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/03/JonatanVinklerTuditokugobomopremagali4697171.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174683249","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Če hoče družba dobro, bo po tej krizi morala opraviti razmislek o prioritetah,” napoveduje dr. Vinkler. “Vprašati se moramo, v kaj vlagamo. Ali kot družba vlagamo v področja, ki nam v kriznih časih omogočajo preživetje? Ali nesorazmerno investiramo v reči, ki so namenjene izključno zabavi, kot je denimo nogomet?”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"97"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"26"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"14956"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/14956"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"76934","attributes":{"wp-id":602958,"date":"2020-03-07T00:22:56+01:00","modified":"2020-03-20T16:30:04+01:00","slug":"primoz-vitez-2","post-type":"post","title":"Molière se je še norčeval iz velarnega “r”. Danes pa je to najbolj prepoznaven francoski glas.","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/03/primoz-vitez-2/","content":"

Eden vodilnih protagonistov francoskega razsvetljenstva, znameniti prirodoslovec grof de Buffon, je trdil, da moramo biti – če hočemo seveda spoznati pravo naravo piscev, ki jih beremo – bolj kakor na teme, ki jih ti avtorji obravnavajo, pozorni na način, kako to počno. Drugače rečeno: resnica besedila se navsezadnje ne razkriva toliko v njegovi eksplicitni vsebini kolikor predvsem v slogu, v katerem je izpisano.

Zdi se, da iz te misli brsti tudi dobršen del znanstvenega napora francista, predavatelja na Oddelku za romanske jezike in književnosti ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Primoža Viteza. Dr. Vitez je v devetdesetih sicer doktoriral s tezo o Premikih v naglasnem sistemu francoskega medijskega govora in na fakulteti študentkam in študentom med drugim predava francoski govor, pravopis in pravorečje, iz česar bi lahko sklepali, da je v jedru njegove znanstvene radovednosti predvsem strogo jezikoslovna problematika.

A če se razgledamo po zborniku Vitezovih razprav, ki je pod naslovom Poetične izpeljave francoske proze : slog in kontekst literarnega besedila pred časom izšel pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete, tedaj hitro ugotovimo, da ga bolj kakor nekoliko suhoparna fonetika zaposluje vprašanje, kako so velikani francoske književnosti – od Voltaira do Camusa – rokovali z govorico, da so iz nje navsezadnje iztisnili vso lepoto in resnico in ustvarili umetnine, ki kljubujejo zobu časa. Prav res: kako? – Odgovor v pogovoru z dr. Primožem Vitezom iščemo v tokratnih Podobah znanja.

","excerpt":"Francist dr. Primož Vitez pojasnjuje, kako z jezikoslovno analizo literarnega sloga bolje razumeti francosko književnost","featured-media-id":19574,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/174679907","abovetitle":"","subtitle":"Francist dr. Primož Vitez pojasnjuje, kako z jezikoslovno analizo literarnega sloga bolje razumeti francosko književnost","category-text":"False","permalink":"2020/03/primoz-vitez-2/","show-start":"2020-03-20T16:30:00+01:00","show-end":"2020-03-20T17:00:00+01:00","audio-length":"1684","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/19/PrimoVitezMolieresejeenorevalizvelarnegar.Danespajetonajboljprepoznavenfrancoskiglas.4680723.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174679907","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"97"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"43"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"19574"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/19574"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"19574"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/19574"}}}}],"included":[{"type":"Author","id":"118","attributes":{"slug":"nina-slacek","name":"Nina Slaček","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"154","attributes":{"slug":"tina-ogrin","name":"Tina Ogrin","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"26","attributes":{"slug":"blaz-mazi","name":"Blaž Mazi","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"43","attributes":{"slug":"goran-dekleva","name":"Goran Dekleva","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Media","id":"14956","attributes":{"wp-id":560551,"title":"1549271963-JONATAN VINKLER, prof.dg._DSC4204","caption":"Jonatan Vinkler","media-source":"Ivan Merljak","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/01/1549271963-jonatan-vinkler-prof-dg-_dsc4204-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/01/1549271963-jonatan-vinkler-prof-dg-_dsc4204-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/01/1549271963-jonatan-vinkler-prof-dg-_dsc4204-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/01/1549271963-jonatan-vinkler-prof-dg-_dsc4204-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"18090","attributes":{"wp-id":590695,"title":"podobe-znanja-980×551","caption":"","media-source":"ars","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/podobe-znanja-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/podobe-znanja-980x551-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/podobe-znanja-980x551-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/podobe-znanja-980x551.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"19574","attributes":{"wp-id":609465,"title":"IMG_20200318_140034","caption":"Dr. Primož Vitez","media-source":"iz osebnega arhiva","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/img_20200318_140034-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/img_20200318_140034-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/img_20200318_140034-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/img_20200318_140034-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"19781","attributes":{"wp-id":624658,"title":"IMG_2502","caption":"","media-source":"iz osebnega arhiva Blanke Avguštin Florjanovič","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/img_2502-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/img_2502-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/img_2502-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/img_2502-1200x677.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"19943","attributes":{"wp-id":626164,"title":"Hojka Kraigher","caption":"","media-source":"Boris Rantaša","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/hojka-kraigher-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/hojka-kraigher-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/hojka-kraigher-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/hojka-kraigher-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20038","attributes":{"wp-id":627020,"title":"Matjaž Kuntnar","caption":"","media-source":"Matjaž Gregorič","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/matjaz-kuntnar-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/matjaz-kuntnar-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/matjaz-kuntnar-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/matjaz-kuntnar-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20152","attributes":{"wp-id":627973,"title":"Muševič","caption":"","media-source":"Nina Slaček","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/musevic-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/musevic-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/musevic-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/musevic-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20216","attributes":{"wp-id":628636,"title":"Peter Križan","caption":"","media-source":"iz osebnega arhiva","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/peter-krizan-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/peter-krizan-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/peter-krizan-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/peter-krizan-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20320","attributes":{"wp-id":629414,"title":"IMG_0417","caption":"","media-source":"iz osebnega arhiva Urške Bratož","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/img_0417-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/img_0417-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/img_0417-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/img_0417-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20395","attributes":{"wp-id":630287,"title":"Matej Praprotnik","caption":"","media-source":"Nina Slaček","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/matej-praprotnik-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/matej-praprotnik-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/matej-praprotnik-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/matej-praprotnik-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":37,"count":366}}}