Podobe znanja
V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij s področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije do fizike osnovnih delcev.
Jonatan Vinkler: “Tudi to kugo bomo premagali!”
Zgodnji novi vek in protestantizem sta bila laboratorij za moderno družbo
Molière se je še norčeval iz velarnega “r”. Danes pa je to najbolj prepoznaven francoski glas.
Francist dr. Primož Vitez pojasnjuje, kako z jezikoslovno analizo literarnega sloga bolje razumeti francosko književnost
Brez umetne inteligence bi bila pandemija mnogo hujša
Z bioinformatičarko s Harvarda dr. Marinko Žitnik o vlogi umetne inteligence na področju medicine
Enakopravnost spolov v Sloveniji: zakonodaja je dobra, realnost pa mnogo manj
Stereotipne podobe "prave" ženske ali "pravega" moškega so omejujoče za vse, poudarja sociologinja dr. Jasna Podreka
Iz morja za morje
Kako morska biotehnologija naslavlja katastrofalno stanje svetovnih morij z dr. Ano Rotter
Odpadne vode bi lahko bile dragoceni vir surovin (in stvar preteklosti)
Znanost ima izvrstne ideje, a tudi njihova realizacija zahteva veliko dela, pravi prof. dr. Aleksandra Lobnik
»Če bi želeli vso kulturno dediščino ohraniti čim dlje, nimamo na planetu za to dovolj energije«
Slovenija je na področju dediščinske znanosti v svetovnem vrhu, poudarja prof. dr. Matija Strlič
Vračanju prvoosebne izpovedi v sodobni liriki bi utegnila botrovati tudi ideologija neoliberalizma
Literarna zgodovinarka dr. Darja Pavlič o spremembah načinov pisanja in branja poezije v zadnjih šestih desetletjih
Če bi bili narejeni iz antimaterije, tega niti ne bi opazili
O kvarkih, temni snovi ter o podobnosti med materijo in antimaterijo s prof. dr. Juretom Zupanom z Univerze v Cincinnatiju
“Če je neka stvar lepa, potem jo odkrijemo marsikje”
Prof. dr. Boštjan Brešar, prejemnik Zoisovega priznanja za pomembne dosežke na področju teorije grafov