Podobe znanja
V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij s področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije do fizike osnovnih delcev.
»Če bi želeli vso kulturno dediščino ohraniti čim dlje, nimamo na planetu za to dovolj energije«
Slovenija je na področju dediščinske znanosti v svetovnem vrhu, poudarja prof. dr. Matija Strlič
Vračanju prvoosebne izpovedi v sodobni liriki bi utegnila botrovati tudi ideologija neoliberalizma
Literarna zgodovinarka dr. Darja Pavlič o spremembah načinov pisanja in branja poezije v zadnjih šestih desetletjih
Če bi bili narejeni iz antimaterije, tega niti ne bi opazili
O kvarkih, temni snovi ter o podobnosti med materijo in antimaterijo s prof. dr. Juretom Zupanom z Univerze v Cincinnatiju
“Če je neka stvar lepa, potem jo odkrijemo marsikje”
Prof. dr. Boštjan Brešar, prejemnik Zoisovega priznanja za pomembne dosežke na področju teorije grafov
Zakoni fizike vplivajo tudi na nastanek raka
Prof. dr. Jurij Lah, prejemnik Zoisovega priznanja, pri preučevanju dogajanja v celicah upošteva tudi zakone termodinamike
Bomo kdaj izumili plašč nevidnosti? Morda, če bo stkan iz pravih pametnih materialov
Izr. prof. dr. Miha Ravnik je za raziskave pametnih materialov prejel Zoisovo priznanje
Z mehurčki nad bakterije in mikroplastiko
Prof. dr. Matevž Dular je za raziskave zakonitosti kavitacije letos prejel Zoisovo priznanje
O dogajanju v celicah vemo marsikaj in zelo malo obenem
Prof. dr. Boris Rogelj, prejemnik Zoisovega priznanja za raziskave molekularnih osnov nevrodegenerativnih bolezni
“Verjetnost za porušitev se pri novih objektih razlikuje tudi do tisočkrat”
Prof. dr. Matjaž Dolšek, prejemnik Zoisovega priznanja za dosežke na področju potresnega inženirstva
“Vse življenje sem matematiko doživljal, kot bi kiparil, slikal ali komponiral”
Akademik, prof. dr. Josip Globevnik, prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo