{"links":{"first":"https://ars.rtvslo.si/api/post?categories=97&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://ars.rtvslo.si/api/post?categories=97&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=38","next":"https://ars.rtvslo.si/api/post?categories=97&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"82814","attributes":{"wp-id":639615,"date":"2020-07-25T00:20:56+02:00","modified":"2020-08-07T16:30:04+02:00","slug":"polona-tratnik","post-type":"post","title":"\"Družba mora najti načine za negovanje humanistične znanosti.\"","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/07/polona-tratnik/","content":"

Filozofinja, redna profesorica doktorica Polona Tratnik, je dekanja Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi v Ljubljani in znanstvena svetnica na inštitutu IRRIS, kjer je vodja nacionalnega raziskovalnega projekta Družbene funkcije pravljic.

Poleg tega predava še na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru in Fakulteti za dizajn. Bila je Fulbrightova raziskovalka in gostujoča profesorica na University of California Santa Cruz (2012), gostujoča profesorica na Capital Normal University Bejing (Peking, Kitajska), na helsinški univerzi TAIK (zdaj Aalto) in Nacionalni mehiški univerzi UNAM. Je avtorica sedmih monografij v štirih jezikih in od leta 2011 predsednica Slovenskega društva za estetiko.

","excerpt":"Dr. Polona Tratnik je diplomirana slikarka in magistrica kiparstva, ki je doktorirala iz Hegla","featured-media-id":21208,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/174710530","abovetitle":"","subtitle":"Dr. Polona Tratnik je diplomirana slikarka in magistrica kiparstva, ki je doktorirala iz Hegla","category-text":"False","permalink":"2020/07/polona-tratnik/","show-start":"2020-08-07T16:30:00+02:00","show-end":"2020-08-07T17:00:00+02:00","audio-length":"1793","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/07/Drubamoranajtinainezanegovanjehumanistineznanosti4856852.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174710530","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"97"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"26"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21208"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/21208"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"82558","attributes":{"wp-id":638562,"date":"2020-07-18T00:20:58+02:00","modified":"2020-07-31T08:00:05+02:00","slug":"andreja-bencan-golob","post-type":"post","title":"Okolju prijazne tehnologije zahtevajo okolju prijazne materiale","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/07/andreja-bencan-golob/","content":"

Piezoelektrična keramika se uporablja na številnih področjih, od ultrazvočne diagnostike do avtomobilske industrije. Toda materiali, ki so danes v rabi, vsebujejo svinec, ki pa je zdravju in okolju škodljiv. Znanstveniki zato iščejo možne alternative. Marsikaj denimo obeta bizmutov ferit, ki pa ima svoje posebnosti, ki so dolga leta omejevale njegov uporabni potencial. Zaradi svoje nenavadne strukture namreč prevaja elektriko. Kaj je vzrok temu pojavu, kako nastane ter kako je mogoče na lastnosti materiala aktivno vplivati, so razkrile raziskave izr. prof. dr. Andreje Benčan Golob in njenih sodelavcev z odseka za elektronsko keramiko na Institutu \"Jožef Stefan\". Z njeno pomočjo smo se v tokratnih Podobah znanja preverili, kaj se dogaja na atomskem nivoju v teh nenavadnih materialih.

»V naravi boste težko našli material, ki je brez defektov. Tudi sintetizirati ga je težko. Zato smo opustili iskanje materiala brez defektov in začeli razmišljati, kako bi defektom v materialu onemogočili, da bi se nakopičili ob domenskih stenah in tam prevajali elektriko. Ugotovili smo, da se lahko z difuzijo defektov igramo s pomočjo različno hitrega ohlajanja materiala,« razlaga najnovejše pristope izr. prof. dr. Andreja Benčan Golob.

","excerpt":"»Iskanje materialov brez defektov je Sizifovo delo,« razlaga izr. prof. dr. Andreja Benčan Golob z Instituta \"Jožef Stefan\". Mnogo učinkoviteje je defekte izkoristiti.","featured-media-id":21095,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/174708093","abovetitle":"","subtitle":"»Iskanje materialov brez defektov je Sizifovo delo,« razlaga izr. prof. dr. Andreja Benčan Golob z Instituta \"Jožef Stefan\". Mnogo učinkoviteje je defekte izkoristiti.","category-text":"False","permalink":"2020/07/andreja-bencan-golob/","show-start":"2020-07-31T16:30:00+02:00","show-end":"2020-07-31T17:00:00+02:00","audio-length":"1795","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/24/AndrejaBenanGolobOkoljuprijaznetehnologijezahtevajookoljuprijaznemateriale4844582.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174708093","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

»V naravi boste težko našli material, ki je brez defektov. Tudi sintetizirati ga je težko. Zato smo opustili iskanje materiala brez defektov in začeli razmišljati, kako bi defektom v materialu onemogočili, da bi se nakopičili ob domenskih stenah in tam prevajali elektriko. Ugotovili smo, da se lahko z difuzijo defektov igramo s pomočjo različno hitrega ohlajanja materiala,« razlaga najnovejše pristope izr. prof. dr. Andreja Benčan Golob.

Sposobnost umetne inteligence, metod strojnega učenja, da v neverjetni množici podatkov prepozna sicer težko zaznavne – včasih tudi povsem nepričakovane – vzorce, prinaša tako rekoč revolucionarne spremembe na številna področja. Tudi v znanostih je postala nepogrešljivo orodje in možne nove aplikacije se kar vrstijo. S pomočjo umetne inteligence lahko s prisluškovanjem čmrljem določimo njihovo vrsto, iščemo prve znake raka v vzorcu krvi ali iz srčnega ritma napovemo, da se stanje naše najpomembnejše mišice nevarno slabša. O teh in drugih možnostih, ki se z uporabo umetne inteligence oz. konkretneje strojnega učenja odpirajo v medicini, biologiji in fiziki smo se v tokratnih Podobah znanja pogovarjali s fizikom dr. Antonom Gradiškom, raziskovalcem na Institutu Jožef Stefan, na odseku za fiziko trdne snovi in odseku za inteligentne sisteme.

","excerpt":"O zanimivih aplikacijah umetne inteligence v znanostih z dr. Antonom Gradiškom","featured-media-id":21037,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/174707860","abovetitle":"","subtitle":"O zanimivih aplikacijah umetne inteligence v znanostih z dr. Antonom Gradiškom","category-text":"False","permalink":"2020/07/anton-gradisek/","show-start":"2020-07-24T16:30:00+02:00","show-end":"2020-07-24T17:00:00+02:00","audio-length":"1796","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/23/dr.AntonGradiekOdprislukovanjamrljemdoodkrivanjaprvihznakovraka4843261.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174707860","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Rodovitno prst v zadnjih desetletjih siromašimo in izgubljamo z izredno naglico. Pravzaprav niti ne vemo, kaj – poleg tal pod lastnimi nogami - s tem izgubljamo. O zapletenih talnih ekosistemih namreč ne vemo skoraj nič. Pregled svetovne znanstvene literature s tega področja je pokazal, da ta naloga raziskovalce še čaka.

»Večina študij, ki se ukvarja z biotsko raznolikostjo, se sploh ne sprašuje, kakšna je funkcija teh organizmov, tiste, ki pa se ukvarjajo s tem, tega ne počnejo z vidika celotne združbe, ampak se osredotočijo na en organizem oz. na manjšo skupino organizmov. Samo 0,3 odstotka raziskav pokrije oba vidika,« izpostavlja velike bele lise našega poznavanja tal dr. Tine Grebenc z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Ogromne razlike so tudi geografsko. Najbolje so raziskana tla v razvitih državah zmernega pasu.

»V svetovnem merilu so najbolje raziskana območja Zahodne Evrope, Severne in Srednje Amerike ter Jugovzhodne Azije, bele lise pa zevajo preko celotne Afrike, hladnejših območij planeta ter na splošno južne poloble.«

A tla niso le dom najrazličnejših, v pretežni meri nepoznanih organizmov, so tudi največji rezervoar genov za odpornost na antibiotike, kar postaja z vidika vse večje odpornosti človeku nevarnih patogenih bakterij na antibiotike vse bolj relevantno.

","excerpt":"Raziskav, ki bi naslovile tako biotsko raznovrstnost v tleh kot ekosistemske vloge organizmov, skoraj ni, izpostavlja dr. Tine Grebenc z Gozdarskega inštituta Slovenije","featured-media-id":20982,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/174706616","abovetitle":"","subtitle":"Raziskav, ki bi naslovile tako biotsko raznovrstnost v tleh kot ekosistemske vloge organizmov, skoraj ni, izpostavlja dr. Tine Grebenc z Gozdarskega inštituta Slovenije","category-text":"False","permalink":"2020/07/tine-grebenc/","show-start":"2020-07-17T16:30:00+02:00","show-end":"2020-07-17T17:00:00+02:00","audio-length":"1848","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/16/dr.TineGrebencTrenutnostojimopredvisokogoroinseigramosfrnikolami4837523.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174706616","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

»Večina študij, ki se ukvarja z biotsko raznolikostjo, se sploh ne sprašuje, kakšna je funkcija teh organizmov, tiste, ki pa se ukvarjajo s tem, tega ne počnejo z vidika celotne združbe, ampak se osredotočijo na en organizem oz. na manjšo skupino organizmov. Samo 0,3 odstotka raziskav pokrije oba vidika,« izpostavlja velike bele lise našega poznavanja tal dr. Tine Grebenc z Gozdarskega inštituta Slovenije.

"},{"kind":"html","content":"

Ogromne razlike so tudi geografsko. Najbolje so raziskana tla v razvitih državah zmernega pasu.

"},{"kind":"html","content":"

»V svetovnem merilu so najbolje raziskana območja Zahodne Evrope, Severne in Srednje Amerike ter Jugovzhodne Azije, bele lise pa zevajo preko celotne Afrike, hladnejših območij planeta ter na splošno južne poloble.«

"},{"kind":"html","content":"

Kako se proteini v telesu med seboj »pogovarjajo«, se »rokujejo« in prepletajo, pomembno vpliva na vrsto procesov. Takšne interakcije med proteini so tudi v ozadju virusnih in bakterijskih okužb, zato je njihovo podrobno delovanje ključno tako za iskanje novih zdravil, kot tudi denimo za boljše razumevanje delovanja antibiotikov, ki v zadnjem času vse bolj izgubljajo svojo nekdanjo učinkovitost.

\"Lahko vidimo, kje se majhne molekule antibiotikov vežejo na velike proteinske komplekse bakterij in zakaj se vežejo tako, da uničijo samo njihove proteine, ne pa tudi naših. Te finese odkrivamo s pomočjo strukturne biologije,\" izpostavlja izr. prof. dr. Marjetka Podobnik, vodja odseka za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo na Kemijskem inštitutu.

Raziskave, ki jih opravlja dr. Marjetka Podobnik, so razkrile že marsikaj zanimivega. Natančno je določila zgradbo krompirjevega virusa y, ki predstavlja velik problem za poljedelce. Odkrila je, kako specifični proteini, ki jih najdemo v navadnem deževniku, ustvarijo zelo stabilno poro na membrani celice, kar že odpira vrsto obetavnih aplikacij. Ker so ti proteini izredno podobni proteinom nevarnih patogenih bakterij, utegnejo nova spoznanja opreti nove možnosti tudi pri boju z bakterijskimi infekcijami.

","excerpt":"Strukturna biologija nam razkriva finese interakcij med proteini in odpira nove možnosti pri snovanju zdravil, pravi dr. Marjetka Podobnik","featured-media-id":20927,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/174705477","abovetitle":"","subtitle":"Strukturna biologija nam razkriva finese interakcij med proteini in odpira nove možnosti pri snovanju zdravil, pravi dr. Marjetka Podobnik","category-text":"False","permalink":"2020/06/marjetka-podobnik/","show-start":"2020-07-10T16:30:00+02:00","show-end":"2020-07-10T17:00:00+02:00","audio-length":"1869","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/10/MarjetkaPodobnikNalovuzaskritimipogovorimedproteini4832148.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174705477","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Lahko vidimo, kje se majhne molekule antibiotikov vežejo na velike proteinske komplekse bakterij in zakaj se vežejo tako, da uničijo samo njihove proteine, ne pa tudi naših. Te finese odkrivamo s pomočjo strukturne biologije,\" izpostavlja izr. prof. dr. Marjetka Podobnik, vodja odseka za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo na Kemijskem inštitutu.

"},{"kind":"html","content":"

Omejeni naravni viri, podnebne spremembe in izginjanje biotske pestrosti zahtevajo globoke spremembe v načinih, kako izkoriščamo vire za naše najrazličnejše potrebe. Kmetijstvo in gozdarstvo sta tu res osrednjega pomena, saj brez hrane in preštevilnih ekosistemskih storitev, ki jih zagotavlja gozd, med drugim zrak in vodo, res ne pridemo daleč. Sodobno kmetijstvo je tudi izredno velik vir toplogrednih izpustov, več kot 10 odstotkov jih prispeva na globalni ravni, prav tako ima zaradi prekomerne uporabe umetnih gnojil, pesticidov in herbicidov tudi vrsto drugih negativnih učinkov. Toda situacija ni brezupna. Poznani so številni načini, kako bi se stanje dalo spremeniti. A spreminjanje utečenih praks ni preprosto početje, poleg tega pri nas radi pozabljamo na ustvarjanje dodane vrednosti. Potenciali za bolj trajnosten in tudi ekonomsko smiseln pristop h kmetijstvu in gozdarstvu nedvomno obstajajo tudi pri nas, potrebno pa jih bo realizirati. V Podobah znanja smo se o priložnostih in ovirah na teh področjih pogovarjali z agrarnim ekonomistom izr. prof. dr. Luko Juvančičem, predstojnikom Katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo na ljubljanski Biotehniški fakulteti.

","excerpt":"V trajnostno zasnovanem kmetijstvu in gozdarstvu je ogromno prostora za dodajanje vrednosti produktom, meni agrarni ekonomist izr. prof. dr. Luka Juvančič","featured-media-id":20859,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/174704222","abovetitle":"","subtitle":"V trajnostno zasnovanem kmetijstvu in gozdarstvu je ogromno prostora za dodajanje vrednosti produktom, meni agrarni ekonomist izr. prof. dr. Luka Juvančič","category-text":"False","permalink":"2020/06/luka-juvancic/","show-start":"2020-07-03T16:30:00+02:00","show-end":"2020-07-03T17:00:00+02:00","audio-length":"1979","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/03/LukaJuvaniZaupanjejetrebagraditinavzajemnihkoristih4824270.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174704222","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

S koncem šolskega leta, ki je bilo letos še prav posebej stresno, se začenja za številne mlade tisto najbolj sproščeno obdobje v letu. Sproščeno druženje pa pri nas neredko povezujemo tudi z uživanjem alkohola. Nevrološke raziskave nam po eni strani sicer jasno kažejo, da se človeški možgani razvijajo še vse do sredine dvajsetih let, znano je tudi, da so učinki alkohola še prav posebej škodljivi za razvijajoče se možgane. A dejavniki, ki spodbujajo mlade k druženju s kozarcem v roki, so pogosto močnejši od opozoril o nevarnostih in tveganjih. Izsledki aktualnih raziskav o uživanju alkohola med mladimi so sicer spodbudni, številke se nekoliko znižujejo. A ker smo Slovenci pri pitju v svetovnem vrhu, je pred nami dejansko še kar dolga pot. Kateri so ključni dejavniki, ki lahko mlade spodbudijo ali odvrnejo od pitja alkohola in kakšen naj bo pri tem odnos odraslih, smo se v Podobah znanja pogovarjali s psihologinjo dr. Majo Roškar s Centra za proučevanje in razvoj zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

","excerpt":"Uživanje alkohola pri mladih pri nas nekoliko upada, a za sestop s svetovnega vrha bo treba temeljiteje spremeniti slovenski odnos do alkohola, pravi psihologinja dr. Maja Roškar","featured-media-id":20753,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/174702499","abovetitle":"","subtitle":"Uživanje alkohola pri mladih pri nas nekoliko upada, a za sestop s svetovnega vrha bo treba temeljiteje spremeniti slovenski odnos do alkohola, pravi psihologinja dr. Maja Roškar","category-text":"False","permalink":"2020/06/maja-roskar/","show-start":"2020-06-26T16:30:00+02:00","show-end":"2020-06-26T17:00:00+02:00","audio-length":"1824","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/24/MajaRokarKljuenjeodnosstarevinmonostodkritegapogovora4813023.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174702499","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Kako ljudem nazorno približati oddaljena obdobja, kako dediščino, ki nas obdaja, kar najbolj prepričljivo predstaviti, so vprašanja, ki že dolgo zaposlujejo muzejsko in dediščinsko stroko. Z novimi tehnologijami, med katere nedvomno sodi tudi navidezna resničnost, se v zadnjem času odpirajo povsem nove možnosti. Na tem področju deluje tudi dr. Kaja Antlej, predavateljica industrijskega oblikovanja na avstralski Univerzi Deakin. Njeni konkretni izzivi so zelo različni in segajo denimo od predstavitve malega dinozavra, ki je pred milijoni let živel v Avstraliji, do ikoničnega avstralskega avtomobila, imenovanega ute. Toda uporaba navidezne resničnosti v praksi prinaša številne izzive. Zahteva interdisciplinaren pristop, ki glede na svojo temo vključuje zelo različne področne strokovnjake, predvsem pa je nujno spremljanje odziva obiskovalcev, ki jim je tehnologija namenjena ter se jim prilagajati. Kajti navidezna resničnost je z nami sorazmerno kratek čas in njena raba nam še zdaleč ni zlezla pod kožo. Se pa to utegne že kmalu spremeniti, še razmišlja sogovornica.

","excerpt":"Dr. Kaja Antlej v Avstraliji s pomočjo tehnologij navidezne resničnosti oblikuje odnos do lokalne dediščine","featured-media-id":20663,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/174700993","abovetitle":"","subtitle":"Dr. Kaja Antlej v Avstraliji s pomočjo tehnologij navidezne resničnosti oblikuje odnos do lokalne dediščine","category-text":"False","permalink":"2020/06/kaja-antlej/","show-start":"2020-06-19T16:30:00+02:00","show-end":"2020-06-19T17:00:00+02:00","audio-length":"1811","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/17/KajaAntlejZvirtualnoresninostjodoboanjadinozavrov4800726.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174700993","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"97"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"20"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20663"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20663"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"20663"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20663"}}}},{"type":"Post","id":"80180","attributes":{"wp-id":630400,"date":"2020-05-30T00:21:26+02:00","modified":"2020-06-12T16:30:04+02:00","slug":"irena-sumi","post-type":"post","title":"“Vsi rasizmi naše modernosti so v bistvu vezani na klasizme.”","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/05/irena-sumi/","content":"

Brutalni policijski umor Georgea Floyda 25. maja v Minneapolisu je pretresel ves svet. Grozljivi telefonski video posnetek Floyda, ki sredi ceste leži na trebuhu, hlasta za zrakom in v predsmrtnem strahu zaman vpije, da ne more dihati, medtem ko beli policist osem minut in 46 sekund neprizadeto kleči na njegovem vratu, je hitro zaokrožil po spletu in spodbudil najbolj množične proteste proti rasizmu, diskriminaciji in eksploataciji črncev v Združenih državah Amerike v zadnjega pol stoletja.

Protesti so se nato razširili tudi po drugih celinah. Demonstracije v podporo gibanju Življenja temnopoltih štejejo so tako potekale v Sydneyju in Istanbulu, v Sao Paolu in Bejrutu, v številnih zahodnoevropskih mestih pa so protestniki odstranili sramotne javne spomenike, ki so slavili trgovce s sužnji in protagoniste evropskega kolonializma in imperializma. Po vsem sodeč je napočil čas, da se – kot globalna skupnost, kot človeštvo – ponovno pogovorimo o stoletnem izključevanju, izkoriščanju in uničevanju življenj, ki si za opravičilo jemlje barvo kožo.

Zato se v tokratnih Podobah znanja sprašujemo, kaj pravzaprav je to sistemski rasizem, čemu oziroma komu služi in zakaj ostaja z nami malodane nespremenjen že več kot 250 let – pa čeprav se je od 18. stoletja do danes svet popolnoma spremenil? – Pri tem nam je v pomoč naša tokratna gostja, antropologinja in predavateljica na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, dr. Irena Šumi, ki se znanstveno-raziskovalno že vrsto let posveča prav rasizmu, antisemitizmu, nacionalizmu in mračni dediščini kolonializma v sodobnem svetu.

","excerpt":"Antropologinja dr. Irena Šumi pojasnjuje, kdaj se rasizem pojavi in komu služi, razmišlja pa tudi, zakaj je morda prav zdaj dober trenutek, da ga končno pošljemo na smetišče zgodovine","featured-media-id":20570,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/174699630","abovetitle":"","subtitle":"Antropologinja dr. Irena Šumi pojasnjuje, kdaj se rasizem pojavi in komu služi, razmišlja pa tudi, zakaj je morda prav zdaj dober trenutek, da ga končno pošljemo na smetišče zgodovine","category-text":"False","permalink":"2020/05/irena-sumi/","show-start":"2020-06-12T16:30:00+02:00","show-end":"2020-06-12T17:00:00+02:00","audio-length":"1503","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/11/IrenaumiVsirasizminaemodernostisovbistvuvezaninaklasizme.4793080.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174699630","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"97"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"43"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20570"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20570"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"20570"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20570"}}}},{"type":"Post","id":"79906","attributes":{"wp-id":629629,"date":"2020-05-23T00:21:17+02:00","modified":"2020-06-05T14:03:07+02:00","slug":"andreja-vezovnik","post-type":"post","title":"Ekološka kriza bo spremenila našo prehrano","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/05/andreja-vezovnik/","content":"

Naša hrana, to kar jemo, ni več povezano zgolj z našim osebnim okusom in skrbjo za zdravje, ampak se vse bolj neposredno povezuje s stanjem planeta v celoti. Kmetijstvo je panoga, ki prispeva znaten delež k izpustom toplogrednih plinov, zlasti to velja za živinorejo. Porabi tudi veliko vode in z najbolj razširjenimi kmetijskimi praksami v znatni meri siromaši rodovitno prst. Opozorila, da bodo zaradi povečevanja števila prebivalcev in sočasnega krčenja kmetijskih površin človeštvu v prihodnosti grozila obsežnejša pomanjkanja zadostnih količin hrane, tako niso brez realnih osnov. Zelo povedni pa so tudi načini, kako se tovrstna tveganja danes prvenstveno naslavlja. V pogovoru s sociologinjo, izr. prof. dr. Andrejo Vezovnik s Centra za socialno psihologijo in Katedre za medijske in komunikacijske študije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani smo se v tokratnih Podobah znanja posvetili nekaterim vidikom sodobnih prehranskih praks ter diskurzom, ki skušajo usmerjati naslavljanje prihodnje preskrbe s hrano.

“Predvsem bi morali pojesti mnogo manj, kot dejansko pojemo,” je mnenja dr. Andreja Vezovnik. Poudarja tudi, da je danes človek zaradi obilice nasprotujočih si infomacij pred zahtevno nalogo, če želi biti o tem, kar je, dobro informiran.

","excerpt":"Prehranska industrija že razmišlja o alternativah mesu in išče zase nove priložnosti, poudarja sociologinja dr. Andreja Vezovnik","featured-media-id":20479,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/174698279","abovetitle":"","subtitle":"Prehranska industrija že razmišlja o alternativah mesu in išče zase nove priložnosti, poudarja sociologinja dr. Andreja Vezovnik","category-text":"False","permalink":"2020/05/andreja-vezovnik/","show-start":"2020-06-05T16:30:00+02:00","show-end":"2020-06-05T17:00:00+02:00","audio-length":"1729","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/05/AndrejaVezovnikEkolokakrizabospremenilanaoprehrano4785484.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174698279","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Predvsem bi morali pojesti mnogo manj, kot dejansko pojemo,” je mnenja dr. Andreja Vezovnik. Poudarja tudi, da je danes človek zaradi obilice nasprotujočih si infomacij pred zahtevno nalogo, če želi biti o tem, kar je, dobro informiran.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"97"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"118"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20479"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20479"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"20479"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20479"}}}}],"included":[{"type":"Author","id":"118","attributes":{"slug":"nina-slacek","name":"Nina Slaček","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"20","attributes":{"slug":"praprotnix","name":"ars","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"26","attributes":{"slug":"blaz-mazi","name":"Blaž Mazi","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"43","attributes":{"slug":"goran-dekleva","name":"Goran Dekleva","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Media","id":"20479","attributes":{"wp-id":631109,"title":"Andreja Vezovnik1","caption":"","media-source":"iz osebnega arhiva A. Vezovnik","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/andreja-vezovnik1-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/andreja-vezovnik1-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/andreja-vezovnik1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/andreja-vezovnik1-1200x674.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20570","attributes":{"wp-id":631751,"title":"sumi2-1200×675","caption":"","media-source":"iz osebnega arhiva dr. Irene Šumi","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/sumi2-1200x675-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/sumi2-1200x675-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/sumi2-1200x675-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/sumi2-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20663","attributes":{"wp-id":632606,"title":"Kaja Antlej","caption":"","media-source":"Donna Squire","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/kaja-antlej-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/kaja-antlej-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/kaja-antlej-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/kaja-antlej-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20753","attributes":{"wp-id":633655,"title":"Maja Roškar4d","caption":"","media-source":"iz osebnega arhiva M. Roškar","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/maja-roskar4d-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/maja-roskar4d-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/maja-roskar4d-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/maja-roskar4d-1200x674.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20859","attributes":{"wp-id":636246,"title":"Luka Juvančič4d","caption":"","media-source":"iz osebnega arhiva L. Juvančiča","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/luka-juvancic4d-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/luka-juvancic4d-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/luka-juvancic4d-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/luka-juvancic4d-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20927","attributes":{"wp-id":637366,"title":"Marjetka Podobnik4d","caption":"Marjetka Podobnik z modeloma krompirjevega virusa y in virusu podobnega delca","media-source":"Nina Slaček","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/marjetka-podobnik4d-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/marjetka-podobnik4d-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/marjetka-podobnik4d-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/marjetka-podobnik4d-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20982","attributes":{"wp-id":638220,"title":"Tine Grebenc","caption":"","media-source":"Nina Slaček","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/tine-grebenc-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/tine-grebenc-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/tine-grebenc-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/tine-grebenc-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21037","attributes":{"wp-id":638972,"title":"anton gradišek4d","caption":"","media-source":"iz osebnega arhiva A. Gradiška","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/anton-gradisek4d-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/anton-gradisek4d-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/anton-gradisek4d-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/anton-gradisek4d-1200x674.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21095","attributes":{"wp-id":639477,"title":"Andreja benčan golob4d","caption":"","media-source":"iz osebnega arhiva A. Benčan Golob","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/andreja-bencan-golob4d-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/andreja-bencan-golob4d-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/andreja-bencan-golob4d-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/andreja-bencan-golob4d-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21208","attributes":{"wp-id":641577,"title":"SAVE_20200806_112134","caption":"","media-source":"osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/save_20200806_112134-720x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/save_20200806_112134-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/save_20200806_112134-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/save_20200806_112134.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":38,"count":376}}}