Iskanje
Pomen posta se je v sodobni družbi izgubil. Nadomestila ga je odpoved določeni hrani.
Kristjani so na pepelnično sredo vstopili v 40 dnevni postni čas. Gre za simbolno pripravo na največji krščanski praznik, veliko noč. Post poleg krščanskih cerkva poznajo tudi vse velike svetovne religije in verske skupnosti.
Krščanski post temelji na izkušnji Jezusa Kristusa, ki se je 40 dni postil v puščavi in se tako pripravljal na svoje poslanstvo. V pravoslavni cerkvi so vse do danes ohranili globok odnos do posta. Njeni pripadniki se postijo pred vsemi velikimi prazniki, lahko le dan ali pa več dni. V obdobje velikega posta pred veliko nočjo so vstopili že dan po pustni nedelji. Protestantske cerkve prepuščajo vernikom odločitev za post, medtem ko se na primer muslimani postijo v svetem postnem mesecu ramazanu. V oddaji nas bo zanimalo, kaj je srčika postnega časa, kako Sveto pismo opisuje post in med drugim še kako Katoliška cerkev gleda na post. O postu smo se pogovarjali s patrom, jezuitom, dr. Ivanom Platovnjakom:
Srčika postnega časa je, da bi se kristjani še globje povezali z Bogom, da bi prečistili svoj razum in srce, vse svoje bitje, da bi bili zmožni živeti z Bogom, in dopustili, da bi ta po njih uresničeval svoje odrešensko delo, to je ljubezen do vsakega človeka in vsega stvarstva.
Post je pomembno sredstvo za duhovno in telesno življenje ljudi, pojasnjuje naš sogovornik:
Telesni post naj bo povezan z duhovnim postom, torej z molitvijo, z miloščino, dobrimi deli, da se krepi v nas zavest in pomen solidarnosti in dobrodelnosti.
Pomen posta se je v sodobni družbi izgubil. Nadomestila ga je odpoved določeni hrani.
Kristjani so na pepelnično sredo vstopili v 40 dnevni postni čas. Gre za simbolno pripravo na največji krščanski praznik, veliko noč. Post poleg krščanskih cerkva poznajo tudi vse velike svetovne religije in verske skupnosti.
Krščanski post temelji na izkušnji Jezusa Kristusa, ki se je 40 dni postil v puščavi in se tako pripravljal na svoje poslanstvo. V pravoslavni cerkvi so vse do danes ohranili globok odnos do posta. Njeni pripadniki se postijo pred vsemi velikimi prazniki, lahko le dan ali pa več dni. V obdobje velikega posta pred veliko nočjo so vstopili že dan po pustni nedelji. Protestantske cerkve prepuščajo vernikom odločitev za post, medtem ko se na primer muslimani postijo v svetem postnem mesecu ramazanu. V oddaji nas bo zanimalo, kaj je srčika postnega časa, kako Sveto pismo opisuje post in med drugim še kako Katoliška cerkev gleda na post. O postu smo se pogovarjali s patrom, jezuitom, dr. Ivanom Platovnjakom:
Srčika postnega časa je, da bi se kristjani še globje povezali z Bogom, da bi prečistili svoj razum in srce, vse svoje bitje, da bi bili zmožni živeti z Bogom, in dopustili, da bi ta po njih uresničeval svoje odrešensko delo, to je ljubezen do vsakega človeka in vsega stvarstva.
Post je pomembno sredstvo za duhovno in telesno življenje ljudi, pojasnjuje naš sogovornik:
Telesni post naj bo povezan z duhovnim postom, torej z molitvijo, z miloščino, dobrimi deli, da se krepi v nas zavest in pomen solidarnosti in dobrodelnosti.
Na belo nedelja oziroma nedeljo Božjega usmiljenja obhajajo kristjani povezanost praznika Velike noči in 2. velikonočne nedelje. Ta je simbol zveze med zakramentom svetega krsta, velikonočno skrivnostjo odrešenja in Božjim usmiljenjem. Svoje izkušnje, in misli o tej nedelji nam bo zaupal minorit Vladimir Rufino.
16 min • 12. 04. 2026
Velika noč je srčika krščanstva – vstajenje Jezusa Kristusa. To je sporočilo upanja, prenove in življenja, ki presega čas in prostor. V oddaji se bomo med drugim spraševali, kako to sporočilo nagovarja ljudi. Kako se lahko zgodba vstalega Kristusa danes dotakne srca in življenja posameznika? Z nami bo mag. Simon Sever, evangeličanski duhovnik iz Evangeličanske cerkvene občine Bodonci, s katerim bomo raziskovali prav to – kako velikonočno sporočilo živi danes in kako se prepleta s sodobno evangelizacijo.
16 min • 05. 04. 2026
V tokratni oddaji Sedmi dan bomo osvetlili eno najdragocenejših kulturnih in duhovnih dediščin slovenskega prostora – Več kot 300 let star Škofjeloški pasijon je eno od najdragocenejših kulturnih in duhovnih dediščin slovenskega prostora. To izjemno delo, ki ga je leta 1721 zapisal pater Romuald Marušič, velja za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Oddaja bo raziskovala, kako pomembna je uprizoritev pasijona za ohranjanje kulturne identitete ter kako globoko je vpeta v duhovno življenje skupnosti. Škofjeloški pasijon ni zgolj gledališki dogodek, temveč edinstvena procesijska predstava, ki združuje vero, umetnost in skupnostno izkušnjo ter vsakič znova nagovarja sodobnega človeka. Dotaknili se bomo tudi razlogov, zakaj je pasijon skozi stoletja ostal živ in izjemno priljubljen – tako med ustvarjalci kot občinstvom. Njegova moč se skriva v univerzalnih temah trpljenja, odrešenja, solidarnosti in upanja, ki presegajo čas in prostor. Gost v oddaji je eden od organizatorjev in tudi igralcev v pasijonu Jernej Tavčar.
19 min • 29. 03. 2026
Dobra dela so del našega življenja in s tem tudi pomoč sočloveku. Doc. dr. Matjaž Celarc s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani nam bo osvetlil teološki pogled na dobra dela. Jezusov nauk in tudi številni primeri iz Stare zaveze govorijo o pomembnosti dobrih del. Oddajo pripravlja Matjaž Vidmar.
22 min • 22. 03. 2026
V sedemnajstem stoletju je nekaj nemških protestantskih pastorjev želelo poglobiti vero svojih skupnosti. Rezultat so bile daljnosežne reforme, ki v marsičem še zdaj vplivajo na različne protestantske Cerkve in denominacije po vsem svetu. Vplivale pa so tudi na šolstvo v katoliških deželah, vključno s slovenskimi v drugi polovici 18. stoletja. O pietizmu, ki še zdaj povzroča polemike, bo v oddaji govoril profesor na TEOF dr. Simon Malmenvall.
24 min • 15. 03. 2026
