"Danes so vsi demokrati, hkrati pa demokracijo prezirajo," ugotavlja politolog Žiga Vodovnik in dodaja: "Priča smo nevarnim refleksom, da skušamo brisati pluralnost v tej družbi."
V marsikaterem pogledu se danes zdi, da demokracija izgublja svojo pravo moč. Zdi se, da je dolgo nedvoumen konsenz v demokratičnih državah, da demokracija kljub svojim pomanjkljivostim vendarle ponuja najbolj ustrezen, najbolj vključujoč način političnega delovanja, vse bolj medel, oziroma vsaj, da so njeni nasprotniki precej bolj goreče prepričani, da se da do želenih ciljev učinkoviteje priti po nedemokratičnih poteh. Skozi zadnja desetletja smo vsekakor doživeli številne spremembe, ki so na različne načine posegle v moč demokracije, demokratičnih institucij: od izrazite krepitve moči transnacionalnega kapitala skozi proces globalizacije na eni strani do digitalne transformacije, podprte s tehnologijami umetne inteligence, ki so temeljito spremenile načine komuniciranja, širjenja informacij in tudi odločanja s številnimi nepričakovanimi posledicami, tudi na konkretne volilne odločitve.
Je res dejanski problem v sami demokraciji? So demokratične institucije preveč ranljive v naglo spreminjajočih se pogojih sodobnega sveta? Zahteva ta oblika političnega udejstvovanja nemara preveč angažmaja ali pa so – po drugi strani – poti do soodločanja preveč zavite in zapletene, da bi se običajni volivci in volivke v danih razmera še počutili kot da s svojim glasom v dovoljšni meri vplivajo na politične odločitve, ali pa so se vzvodi politične moči že toliko premaknili drugam, da parlamentarna oblika demokracije niti ni več pravo mesto odločanja o ključnih vprašanjih današnjega sveta? O vse tem politolog prof. dr. Žiga Vodovnik s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
