Težko si je predstavljati količine not, ki jih je Camille Saint-Saëns spravil na papir in hkrati uspel nastopati kot pianist, dirigent in komorni glasbenik. V izjemno travmatičnem obdobju njegovega življenja, ko sta mu umrla oba sinova in je posledično razpadel tudi njegov zakon, njegovo skladateljsko pero ni zastalo. Pa vendar v glasbi ni slišati odzvenov življenjskih dogodkov, ki nedvomno zaznamujejo vsakega človeka. Tako lahko na nek način bolje razumemo Saint-Saënsov odnos in pristop do ustvarjalnosti, ki bi prej lahko bil nekakšen svet vzporedne ali višje realnosti; glasba bolj sorodna Mozartu kot Beethovnu, s katerim ga tako radi vzporejajo.

Klemen Golner