Iskanje
20 min • 09. 02. 2016
Nürnberški procesi proti vojnim zločincem v letih 1945/46 veljajo za velik napredek na področju simultanega tolmačenja. Doprinesli so k popularizaciji tehnike za tolmačenje, saj je šlo tudi za prvovrsten medijski dogodek. Tolmaške kabine so bile nameščene tako, da so tolmači videli obtožence in sodnike, udeleženci pa so lahko prevode v angleški, francoski, ruski in nemški jezik spremljali preko slušalk. Prav tako so lahko tolmači s svetlobnim signalom govorca pozvali, da naj govori počasneje ali da nekaj ponovi.
Prva mednarodna organizacija, ki je pozneje vzpostavila stalno službo za simultano tolmačenje, so bili Združeni narodi leta 1947. Generalni direktorat za tolmačenje Evropske komisije pa sodi danes med največje na svetu. V drugem delu oddaje o zgodovini tolmačenja se bomo posvetili 20. in 21. stoletju.
Nürnberški procesi proti vojnim zločincem v letih 1945/46 veljajo za velik napredek na področju simultanega tolmačenja. Doprinesli so k popularizaciji tehnike za tolmačenje, saj je šlo tudi za prvovrsten medijski dogodek. Tolmaške kabine so bile nameščene tako, da so tolmači videli obtožence in sodnike, udeleženci pa so lahko prevode v angleški, francoski, ruski in nemški jezik spremljali preko slušalk. Prav tako so lahko tolmači s svetlobnim signalom govorca pozvali, da naj govori počasneje ali da nekaj ponovi.
Prva mednarodna organizacija, ki je pozneje vzpostavila stalno službo za simultano tolmačenje, so bili Združeni narodi leta 1947. Generalni direktorat za tolmačenje Evropske komisije pa sodi danes med največje na svetu. V drugem delu oddaje o zgodovini tolmačenja se bomo posvetili 20. in 21. stoletju.
V gradu Štanjel domuje Muzej slovenskega jezika in knjige, interaktivna razstava, ki predstavlja knjižne mejnike iz slovenske zgodovine. Obiskovalci lahko vzamejo v roke Trubarjev Abecednik in se čudijo, kako je lahko tako majhna knjiga prelomna za slovenščino. Če pa se jim ob tem porodi še kakšno vprašanje, ga lahko zastavijo kar Trubarju samemu, njegovemu avatarju, ki naj bi po večini podajal pravilne odgovore. O tem, kaj vse je mogoče doživeti v Muzeju slovenskega jezika in knjige, smo se pogovarjali z Urošem Grilcem iz zavoda Škrateljc, pri katerem so načrtovali muzej. Za strokovno postavitev so poskrbeli pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige: Slovenski šolski muzej, Narodna in univerzitetna knjižnica ter druge (Foto Ana Rojc/Muzej slovenskega jezika in knjige).
20 min • 03. 02. 2026
“Humor je najboljše črnilo,“ so prepričani pri Društvu Radi pišemo z roko. To je namreč osrednja tema letošnjega meseca pisanja z roko, ki poteka v januarju. Udeleženci pišejo šaljiva voščila, si izmišljujejo smešne junake, pišejo z zaprtimi očmi ter tekmujejo na maratonu pisanja z roko. Pri projektu sodeluje več kot 330 osnovnih in srednjih šol, vrtcev, knjižnic, medgeneracijskih centrov ter drugih izobraževalnih in kulturnih ustanov, s skupaj več kot 60.000 udeleženci. Poteka ob podpori Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Zavoda za šolstvo. Naša gostja je Nadja Lazar, predsednica Društva Radi pišemo z roko.
19 min • 27. 01. 2026
Spletni tečaj slovenščine Slonline obiskuje skoraj 60 tisoč uporabnikov z vsega sveta. Aktivno ga mesečno uporablja od 4000 do 5000 ljudi, po nadgradnji pa naj bi postal dostopnejši. Osrednji cilj tečaja je jezikovno opolnomočenje priseljenih. Ob njegovi nadgradnji smo govorili o izzivih poučevanja slovenščine pri priseljencih in prednostih Slonlina, ki so ga razvili na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Gostji oddaje sta doc. dr. Ina Ferbežar in dr. Mateja Eniko.
18 min • 13. 01. 2026
Ob svetovnem dnevu brajice, ta je 4. januarja, je naš gost Rok Janežič, ki je slep od otroštva. Po izobrazbi je diplomirani zgodovinar in slovenist, po poklicu pa samozaposleni lektor. Kako mu je uspelo, da je združil dva svetova – brajico in latinico? (Foto: Pixabay)
18 min • 06. 01. 2026
Ljudje neradi slišimo, da se bomo morali spremeniti. Neradi tudi slišimo, da se obeta črna prihodnost, če se ne bomo spremenili. Pri projektu Zelen.kom iščejo in učijo načine, kako ustrezno komunicirati o poti zelenega prehoda, da ne bi sprožili nerazumevanja ali odpora. Pri njem sodeluje 40 raziskovalcev in raziskovalk z desetih oddelkov filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Gostje oddaje: dr. Danijel Ivajnšič, vsebinski vodja projekta in vodja skupin za geografijo in biologijo, ki raziskuje razumevanje podnebne krize, dr. Melanija Larisa Fabčič, vodja področne skupine germanistike, in dr. Aleksandra Nuč Blažič, ki sodeluje pri prevodoslovnem delu projekta (ponovitev).
19 min • 30. 12. 2025
