Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komentirana oddaja, v kateri predvajamo glasbo različnih žanrov in zvrsti.
Ameriški zahod je bil od nekdaj svojevrsten navdih številnim umetnikom, a prav široka obzorja ameriške modernistične slikarke Georgie O’Keeffe so bila obravnavana z novim pogledom. Slikarkini trije akvareli iz leta 1917 z naslovi Svetloba, ki prihaja na ravnico, Kanjon z vranami in Zvezdna noč so navdihnili ameriškega skladatelja Dana Welcherja. V glasbi je poskusil doseči to, kar je slikarka v svojih delih dosegla s svetlobo in senco, in tako je leta 1985 je nastalo glasbeno delo, ki nosi naslov Svetloba v preriji: Trije teksaški akvareli Georgie O'Keeffe.
V današnji oddaji bomo spoznali skladbo Obraz noči ameriškega skladatelja Kennetha Fuchsa, ki jo je navdihnilo istoimensko delo ameriškega abstraktnega slikarja Roberta Motherwella. Slika je nastajala med letoma 1977 in 1981, slikar pa jo je posvetil svojemu prijatelju, mehiškemu pesniku in pisatelju Octaviu Pazu.
Slika Kristinin svet Andrewa Wyetha je navdihnila ameriškega skladatelja Kennetha Fuchsa, da jo je uglasbil. Kot pravi sam, je v glasbi poskušal obuditi njen svet morja pašnikov, hrepenenja po domu ter občutka izgube in izpolnjenosti.
Komentirana oddaja, v kateri predvajamo glasbo različnih žanrov in zvrsti.
Drage mojstrske stvaritve hiše Faberge so bile zelo iskane tako v Evropi kot v Rusiji. Draguljar Carl Faberge je v svetu najbolj poznan kot idejni oče znamenitih carskih velikonočnih jajc, izdelanih iz zlata in posutih z diamanti, biseri, dragim kamenjem in filigranskimi miniaturami, ki jih je po naročilu izdeloval za ruski carski dvor vse od leta 1885.
Skladatelj in pianist Carlos Chávez ter slikar in muralist Diego Rivera, dva velikana mehiške umetnosti, sta prepletla svoji ustvarjalni strugi in ustvarila balet z naslovom Kónjska moč. Nekoliko nenavadno ime dela ima svoj izvor v temi, ki je bila pri srcu obema umetnikoma: gre za protiimperialistični balet o kapitalističnem izkoriščanju Latinske Amerike od Združenih držav Amerike in posledično o uporu delavcev ter njihovem zmagoslavju nad kapitalisti.
Danes si bomo privoščili glasbeni sprehod po galeriji umetniških del, ki so navdihnila češkega skladatelja Zdenka Fibicha. Ta je leta 1899 v ciklu Študije slikarjev opus 56 uzvočil dela petih slikarjev. Gre za slike, ki so nastale v časovnem okviru od 15. do 18. stoletja, in sicer za prizore na prostem: v vrtovih, gozdovih, na mestnem trgu ali v zasebnem parku. Pri ustvarjanju zvočne slike te umetniške galerije je Fibich uporabil različne sloge, da bi prikazal najboljše iz umetnosti slikarstva in glasbe. Cikel klavirskih skladb bomo slišali v izvedbi češkega pianista Radoslava Kvapila.
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in ena drugo navdihujejo. Do danes je tako nastala že vrsta glasbenih del, ki so jih navdihnile likovne umetnine in obratno. Tokrat se bomo spoznali z glasbenimi portreti petih slovitih ženskih skulptur, kot jih je v glasbo prevedel ameriški skladatelj Jake Heggie. Gre za tri navdihujoča kiparska dela priznanih umetnikov Henryja Moora, Pabla Picassa, Alberta Giacomettija ter helenistično mojstrovino kip Nike Samotraške in kip egipčanske kraljice Hačepsut. Ti so skladatelju služili kot navdih za delo z naslovom Skulpture (v izvirniku Statuesque), za glas in 7 instrumentov: flavto, klarinet, altovski saksofon, violino, violončelo, kontrabas in klavir. Delo je premiero doživelo leta 2005 z mezzosopranistko Joyce Castle.
V tokratni oddaji bomo spoznali deli dveh belgijskih umetnikov, skladatelja Flora Alpaertsa ter slikanja in grafika Jamesa Barona Ensorja. Slednji je s svojimi deli vplival na Alpaertsovo glasbeno ustvarjalnost in zakrivil nastanek Suite James Ensor.
Violinist in dirigent Leo Funtek je v slovenskem prostoru malo znan. Bil je čudežni otrok, z dvanajstimi leti je nastopil na koncertu Filharmonične družbe v LJubljani in v evropskem glasbenem prostoru je kmalu postal priznan violinski virtuoz. Šolal se je v Leipzigu, od leta 1906 pa je večinoma prebival v Hlesinkih. Tam je deloval kot koncertni mojster orkestra, dirigent, korepetitor in pedagog.
Današnja oddaja bo obarvana plesno, a ne bomo predstavili plesov, na katere bi najprej pomislili. Posvetili se bomo Plesom v norišnici, glasbenem delu Davida Leisnerja, ki ga je navdihnil Ples v norišnici, likovna umetnina ameriškega realističnega slikarja Georgea Bellowsa.
Francoski impresionistični slikar Pierre August Renoir je imel rad glasbo, še posebej pa je občudoval nemškega skladatelja Richarda Wagnerja. Kot eden prvih wagnerjancev v Franciji je Renoir leta 1882 – ko je bil Wagner v Italiji – izkoristil priložnost in se srečal s svojim junakom. Ob tej priložnosti je nastal celo portret.
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in ena drugo navdihujejo. Do danes je tako nastala že vrsta glasbenih del, ki so jih navdihnile likovne umetnine, in nasprotno. V današnji oddaji bomo spoznali italijanske umetnine, ki so navdihnile skladatelja Franza Liszta in Pietra Mascagnia.
