Zanimajo jo tudi mladi odrasli – kaj se z njimi dogaja na prehodu v, pogojno rečeno, zrelost. V prodajni galeriji Sloart na Trubarjevi v Ljubljani si lahko ogledamo njeno razstavo z naslovom Balkanske obljube.
Med velike formate so, kar prida k razgibanosti, umeščene manjše slike Tine Dobrajc, na njih pa podnapisi – kot bi zamrznili prizore iz filmov ali serij – ideje nabira med posnetki zaslona, ki jih naredi med ogledom. Posebej rada ima znanstveno fantastiko. Še bolj tako izstopi značilno filmsko kadriranje, ki ga vnaša v slikarstvo, mi pa dobimo občutek, da se je neki prizor res zamrznil. Mimogrede, njene slike prav v tem času krasijo tudi uvodno špico slovenske nadaljevanke Trigrad, ki se dogaja v skrivnostnem gozdu. Gozd je tudi še vedno osrednji prostor njenih podob, le da so v teh novih figure potisnjene bolj v ozadje, k živalim, kar bi lahko razumeli, pravi kuratorka Maša Žekš, kot umikanje antropocentričnosti. Razstava pa je naslovljena po povsem novem delu Balkanske obljube.
Izstopajoča in provokativna, pa vendar tako naslikana, da tudi humorna in prikupna je serija šestih manjših portretov žensk v narodnih nošah, ki kadijo. Vmes nas gledajo – očitajoče, prezirljivo. Izrazit je flourescentno oranžno-rdeč odtenek, ki na robovih zaradi intenzivnosti žari kot luč na semaforju. Slike Tine Dobrajc, poznamo zaradi tako značilne ikonografije, spajanja tradicionalnih in folklornih elementov, kot so avbe in pustne noše s sodobnim, kar se pri zdaj še močnejši barvnosti še posebej izkaže. A hkrati umetnica tudi ozavešča nenehne spremembe, zanjo je pomemben odnos do toka dogajanja.
Ni skrivnost, da se slike Tine Dobrajc odlično prodajajo. Ampak razstava mora biti najprej namenjena poglobitvi v slike, tudi če je galerija prodajna, še doda. Na Balkanske obljube se torej lahko odpravite v galerijo Sloart na Trubarjevo v Ljubljani.
