V svojem 77. letu je umrl Andraž Šalamun, slikar in filozof, nekoč član napredne konceptualna umetniške skupine OHO in potem eden osrednjih predstavnikov abstrakcije na slovenskem, ki ga zaznamuje pet desetletij neprekinjenega umetniškega delovanja.
Na velikih slikarskih formatih, ki objamejo gledalca, se razteza barvna meglica na primer temno modre ali rdeče, ki kot oblaki tu in tam propušča črno. A Andraž Šalamun, rojen leta 1947 v Ljubljani, se je še pred tem ukvarjal s precej avantgardnimi pristopi, kot sta tako imenovana revna umetnost in body art – bil je del konceptualnega gibanja OHO. A diplomiral je na primerjalni književnosti. Po študiju se je kot samouk povsem posvetil jeziku likovne govorice. Po številnih priznanjih in tem, da so bila njegova dela vključena v jugoslovanske selekcije velikih svetovnih razstav, na primer na bienala v Sao Paulu in Benetkah, je leta 1993 prejel še nagrado Prešernovega sklada. Andraž Šalamun je raziskoval materialnost slike, a hkrati je vnašal poetičnost. In bil je samosvoj, težko uvrstljiv v tokove svojih sodobnikov. Kot eden osrednjih slovenskih slikarjev nove podobe se je izkazal v osemdesetih, ko je, kot je ob njegovi pregledni razstavi leta 2017 v Moderni galeriji zapisala kustosinja Martina Vovk, ''Šalamunovo slikarstvo tako rekoč eksplodiralo v podobi in koloritu.'' S serijo bizonov, ki je ob soncih zanj prelomna, je prav tam tudi zastopan na stalni razstavi slovenske moderne umetnosti 20. stoletje.
Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Iskanje
