Poslušajte ekskluzivni pogovor s sopranistko Mojco Erdmann v oddaji Komorni studio v počastitev 60-letnice programa Ars.
V dvorani Union v Mariboru je v sredo, 25. januarja 2023 v dvorani Union v Mariboru tretji koncert komornega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor. Tokrat je pri nas drugič gostovala ugledna nemška sopranistka Mojca Erdmann, po mami slovenskega rodu, ki se ji je na komornem koncertu pridružil britanski pianist Malcolm Martineau v sporedu nemških romantičnih samospevov vélikih nemških glasbenih ustvarjalcev: Roberta in Clare Schumann ter Johannesa Brahmsa na besedila priznanih in tudi manj znanih nemških pesnikov romantike o ljubezni, sanjarjenju, hrepenenju in upanju, ljubezenski strasti, občudovanju cvetja in radosti v naravi, neizpolnjenem hrepenenju, človeški osamljenosti, notranjih bojih in minevanja življenja.
Iz pogovora Tjaše Krajnc s sopranistko Mojco Erdmann:
Koncertni večer vokalnih miniatur ste pripravili z deli sopotnikov Roberta in Clare Schumanna ter njunega mlajšega sodobnika Johannesa Brahmsa iz različnih pesemskih ciklov. Kaj je bilo vaše programsko vodilo pri izbiri teh samospevov?
''Samospeve op. 107 Roberta Schumanna sem pela že večkrat v priredbi za godalni kvartet in sopran, ki jo je pripravil nemški skladatelj Aribert Reimann. Ta priredba je prinesla drugačne barve, zelo bister zvok godal, ne izvaja se tako pogosto, a mi je zelo všeč. Schumannovo glasbo imam nasploh zelo rada… Odkrila sem tudi Schumannov cikel samospevov na verze pesnice Elisabeth Kúlmann, ki je umrla pri komaj 17-ih letih, v kratkem življenju pa je napisala okrog 800 pesmi. Njene pesmi so čudovite in tako čiste, v njih pa pripoveduje o svojem življenju. Zelo zanimivo je, da sem te samospeve izvedla s pianistom Málcolmom Martineaujem, ki je zelo izkušen in je igral že z vrsto izjemnih pevcev. Kljub temu je tokrat prvič igral Schumannove samospeve na pesmi Elisabeth Kulmann. Ko sem dobila note in prebrala tudi pesmi, sem bila popolnoma prevzeta nad lepoto in občutenostjo teh samospevov.
V koncertni spored sem dodala tri samospeve Clare Schumann, ki je bila genialna, a njenih skladb ne slišimo pogosto. Izbrala sem še samospeve Johannesa Brahmsa, ki sem jih pri sebi pustila zoreti, saj je glasba zelo globoka in večplastna, zelo občutena in globoka pa so tudi besedila, ki jih je izbral za samospeve. Tako sem se odločila za tri glasbenike, ki so bili med seboj povezani, zdelo se mi je prav, da izvajam samospeve Clare, Roberta in Johannesa na istem koncertu, tudi glede zvočnih barv v glasbi, pa tudi glede zaporedja samospevov v hitrem in tistih v počasnem tempu, pa samospevov s tišjo, intimnejšo dinamiko,.. Tako sem se odločila za ustvarjanje zgodbe s čustveno napetostjo, do zadnjega Brahmsovega samospeva: Kako sem plul skozi noč, ki ga običajno poje moški, a mi je bil tako zelo všeč, da sem ga izbrala za konec sporeda. Tudi ženska ga lahko poje, saj tudi ona razmišlja, kako je živela, kako želi umreti in morda končati življenje…na koncu se ne ve, ali skoči ali ne… ja, to je sicer težek konec recitala samospevov, a je zelo ganljiv in zame je po vseh zgodbah v teh samospevih tudi zelo smiseln. K obdobju romantike spadajo tudi dramatični notranji boji, pa tudi sicer se ljudje v življenju bojujejo s svojimi nasprotji in težavami…Za dodatek pa sem izbrala zelo ljubek in občuten ljubezenski samospev Clare Schumann z naslovom Ljubiš lepoto?, ki govori o tem, da ne ljubimo človekovega izgleda, ampak je prav ljubiti človeka takšnega, kot je. Prav je, da me ljubiš zaradi moje osebnosti, ne pa zato, ker sem lepa, kot je lepo sonce.''
Sopranistka Mojca Erdmann je pogosto redna gostja na odru Berlinske državne opere, Salzburškega poletnega festivala in festivala v nemškem Baden-Badnu, nastopila je z Berlinskimi filharmoniki, s Simfoničnim orkestrom Bavarskega radia, Kraljevim orkestrom Concertgebouw iz Amsterdama in z Dunajskimi simfoniki. Njeni koncertni in operni posnetki izhajajo pri ugledni založbi Deutsche Grammophon, med njimi so vloge v operah Cosi fan tutte, Zaide, Idomeneo, Figarova svatba, Čarobna piščal in Don Giovanni W. A. Mozarta, iz 20. stoletja Saloma Richarda Straussa (iz leta 1905), in Lulu Albana Berga (iz leta 1935) ter vrsta sodobnih del, ki jih je prva izvedla, kot so: svetovna premiera dela Moj način življenja japonskega skladatelja Toruja Takemicuja, glavna vloga v monodrami Proserpina sodobnega nemškega skladatelja Wolfganga Rihma, in glavna vloga v Rihmovi operi Dioniz, ki so jo leta 2010 premierno izvedli na Salzburškem poletnem festivalu.
Mojca Erdmann je nastopila pod taktirkami vodilnih dirigentov, kot so sir Simon Rattle, Zubin Mehta in Daniel Barenboim. Leta 2012 je pela tudi s filharmoničnim orkestrom iz Strassbourga, ki ga je takrat vodil mednarodno uveljavljeni slovenski dirigent Marko Letonja, sodelovala pa je tudi v vokalno-instrumentalnem delu Insideout sodobnega slovenskega skladatelja Vita Žuraja, ki ga je premierno izvedla s člani ansambla Scharoun iz Berlina pod vodstvom Matthiasa Pintscherja na salzburškem poletnem festivalu leta 2013.
Vir fotografije: Janez Klenovšek, Narodni dom Maribor: www.nd-mb.si
