{"links":{"first":"https://ars.rtvslo.si/api/post?categories=42&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://ars.rtvslo.si/api/post?categories=42&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=36","next":"https://ars.rtvslo.si/api/post?categories=42&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"82996","attributes":{"wp-id":640272,"date":"2020-07-30T00:20:51+02:00","modified":"2020-08-12T14:05:03+02:00","slug":"glasovi-svetov-27","post-type":"post","title":"Pokoronsko obdobje in pravice žensk: se vračamo nazaj?","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/07/glasovi-svetov-27/","content":"

Zdravstvene in socialne delavke, trgovke, zaposlene ženske z otroki, učiteljice, matere samohranilke, prekarke, akademske raziskovalke so tiste, ki jim kriza zaradi koronavirusa izstavlja najvišji račun. Tako kažejo tuje in domače raziskave, ki hkrati opozarjajo pred največjim vračanjem v okove preteklosti v zgodovini, pred poskusi ukinjanja že doseženih pravic in pred vsesplošnim nazadovanjem na področju zagotavljanja enakopravnosti in enakosti. Ana Pavlič z Inštituta za proučevanje enakosti spolov, kjer so izvedli raziskavo z naslovom Vzdušje v intimnopartnerskih odnosih in družinah v času karantene in povečane negotovosti in v kateri so analizirali 700 različnih zgodb, mnenj in stališč, pravi, da je družbena kriza, ki je nastopila zaradi pandemije, v največjem interesu tistim, ki zagovarjajo konservativne ideologije.

V času splošne negotovosti in strahu pred neznanim vidijo odlično priložnost za to, da poskušajo družbo vrniti k točno določenim vzorcem vedenja in življenja, ki so utemeljeni na patriarhatu in popolnoma normaliziranem seksizmu na vseh področjih naših življenj.

Na posledice prikritega potiskanja žensk v sfero zasebnosti, v sfero skrbi za otroke in družino in na resnične namere politik feminizacije dela od doma opozarja direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, ki poudarja, da je bila neenakost v družbi prisotna že pred epidemijo in da je za naše stanje kriv sistem, v katerem živimo. Obdobje krize je našo realnost le še bolj izpostavilo in poglobilo, pojasnjuje in dodaja, da so bile ženske pogosteje na čakanju na delo ravno zato, ker imajo nižje plače in ker se zaradi tega v družinah razvije pragmatična ekonomika glede tega, kdo bo prevzel skrb za otroke in neplačano gospodinjsko delo.

Na Inštitut 8. marec so se med karanteno obrnile številne različne ženske. Ena izmed njih je bila prodajalka v večji trgovski verigi, ki je za minimalno plačo delala številne nadure, imela od razkužila uničene roke, zaradi prevelike gneče ni smela na malico in ni dobila dodatka. Druga je bila samozaposlena mama, ki je izgubila projekte in ni imela denarja, da bi lahko zagotovila hrano svojemu otroku. Tretja je bila visoko izobražena, z dobro službo v javnem sektorju, ki je lahko delala od doma, zaradi česar ji dohodek ni izpadel, vendar se je poleg dela od doma ukvarjala še z nenadnim porastom gospodinjskega dela in skrbjo za otroka.

Več kot 80 odstotkov zaposlenih v zdravstvenih in skrbstvenih poklicih je žensk, prav tako je več kot 65 odstotkov žensk zaposlenih v trgovskih storitvah, pa poudarja raziskovalka na filozofski fakulteti v Ljubljani in sodelavka spletnega portala spol.si Mirna Berberović.

Gre za ženske, ki so delale v prvih bojnih linijah, niso bile primerno zaščitene in za svoje delo niso prejele ustreznega plačila.

Sogovornice so opozorile tudi na veliko problematiko normalizacije in porasta nasilja v družini; nasilja nad ženskami in otroki, ki je v naši družbi še vedno ena izmed najbolj kršenih človekovih pravic. Opozorile so tudi na politične namere o ukinjanju reproduktivnih pravic in na utrjevanje škodljivih spolnih stereotipov, ki nas kot družbo vračajo v čase, ko osebna avtonomija žensk ni bila samoumevna. Opozorile pa so tudi na spregledan problem vseh velikokrat povsem nevidnih in najranljivejših članov naše družbe, otrok, ki nimajo enakih možnosti, ki živijo v revščini, socialni izolaciji in ki jih je sistem med karanteno povsem spregledal.

","excerpt":"O tem, kako pandemija ogroža pravice žensk, o pasteh feminizacije dela od doma, o poglabljanju neenakosti in retradicionalizacije v družbi","featured-media-id":21194,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/glasovi-svetov/174709972","abovetitle":"","subtitle":"O tem, kako pandemija ogroža pravice žensk, o pasteh feminizacije dela od doma, o poglabljanju neenakosti in retradicionalizacije v družbi","category-text":"False","permalink":"2020/07/glasovi-svetov-27/","show-start":"2020-08-12T14:05:00+02:00","show-end":"2020-08-12T15:00:00+02:00","audio-length":"2276","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/04/Poloajenskvpostkoronskemasusevraamonazaj4853666.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174709972","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

V času splošne negotovosti in strahu pred neznanim vidijo odlično priložnost za to, da poskušajo družbo vrniti k točno določenim vzorcem vedenja in življenja, ki so utemeljeni na patriarhatu in popolnoma normaliziranem seksizmu na vseh področjih naših življenj.

"},{"kind":"html","content":"

Na Inštitut 8. marec so se med karanteno obrnile številne različne ženske. Ena izmed njih je bila prodajalka v večji trgovski verigi, ki je za minimalno plačo delala številne nadure, imela od razkužila uničene roke, zaradi prevelike gneče ni smela na malico in ni dobila dodatka. Druga je bila samozaposlena mama, ki je izgubila projekte in ni imela denarja, da bi lahko zagotovila hrano svojemu otroku. Tretja je bila visoko izobražena, z dobro službo v javnem sektorju, ki je lahko delala od doma, zaradi česar ji dohodek ni izpadel, vendar se je poleg dela od doma ukvarjala še z nenadnim porastom gospodinjskega dela in skrbjo za otroka.

"},{"kind":"html","content":"

Gre za ženske, ki so delale v prvih bojnih linijah, niso bile primerno zaščitene in za svoje delo niso prejele ustreznega plačila.

"},{"kind":"html","content":"

Karantena. Rim. je izšla pri založbi Goga in ni le kronika nekega časa, ampak tudi oda novinarstvu, dopisništvu, iskanju resnice. Dopisnik RTV Slovenija iz Rima Janko Petrovec v njej piše tudi o trpljenju drugih, ki ga je videl v minulih štirih letih in kako se je, da bi ga pokazal nam, spotikal na ruševinah v potresu podrtega gorskega mesta Amatrice, iskal mednarodno ekipo snemalcev pod podrtim viaduktom v Genovi, prešteval mrtve v terorističnem napadu v Nici in plul na ladji Aquarius, ki je reševala ljudi iz sredozemlja. Zakaj? \"Ker imajo ljudje pravico vedeti\" - piše glas iz naše karantenske prihodnosti. Gostimo ga v tokratni oddaji.

","excerpt":"Janko Petrovec o svojem prvencu ","featured-media-id":21135,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/glasovi-svetov/174710314","abovetitle":"","subtitle":"Janko Petrovec o svojem prvencu ","category-text":"False","permalink":"2020/07/glasovi-svetov-29/","show-start":"2020-08-05T14:05:00+02:00","show-end":"2020-08-05T15:00:00+02:00","audio-length":"3084","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/06/Upamdavambovuteho.4849283.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174710314","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"42"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"162"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21135"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/21135"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"82470","attributes":{"wp-id":638184,"date":"2020-07-16T00:20:52+02:00","modified":"2020-07-29T14:05:04+02:00","slug":"izkljucevanje-nevladnih-organizacij-je-jasen-signal-da-okolje-ni-prioriteta","post-type":"post","title":"Izključevanje nevladnih organizacij je jasen signal, da okolje ni prioriteta","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/07/izkljucevanje-nevladnih-organizacij-je-jasen-signal-da-okolje-ni-prioriteta/","content":"

»Ob zdajšnjem tempu izpustov bomo v osmih letih poskrbeli za 1,5 stopinje Celzija toplejši planet,« podaja globalni okvir Andrej Gnezda iz nevladne organizacije Umanotera. Ukrepanje je zato nujno in tudi v načrtih Evropske unije za postkoronsko okrevanje gospodarstev. Toda že v preteklosti se je velik del sredstev, namenjenih za zmanjševanje izpustov in zeleno transformacijo, porabil za druge namene. Slovenija poleg tega na področju blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam že tako ni med najbolj aktivnimi članicami unije, v postkoronskem okrevanju pa se znajo podnebne spremembe in varovanje narave znajti še bolj na stranskem tiru. Dolgoročni infrastrukturni načrti namreč ne kažejo, da z zniževanjem toplogrednih izpustov in zmanjševanjem porabe električne energije mislimo resno. Potrebujemo torej več cest ali le mnogo boljši javni prevoz? So nove velike elektrarne nujne, oziroma kje bi lahko prihranili največ električne energije? Smo sploh pripravljeni na spremembe?

","excerpt":" Andrej Gnezda, Umanotera: Za zeleni prehod bo odločilno, kaj bo politika storila letos in prihodnje leto, kajti gre za dolgoročne ukrepe","featured-media-id":21101,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/glasovi-svetov/174708144","abovetitle":"","subtitle":" Andrej Gnezda, Umanotera: Za zeleni prehod bo odločilno, kaj bo politika storila letos in prihodnje leto, kajti gre za dolgoročne ukrepe","category-text":"False","permalink":"2020/07/izkljucevanje-nevladnih-organizacij-je-jasen-signal-da-okolje-ni-prioriteta/","show-start":"2020-07-29T14:05:00+02:00","show-end":"2020-07-29T15:00:00+02:00","audio-length":"3101","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/24/Izkljuevanjenevladnihorganizacijjejasensignaldaokoljeniprioriteta4844867.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174708144","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"42"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"118"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21101"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/21101"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"21101"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/21101"}}}},{"type":"Post","id":"82188","attributes":{"wp-id":636965,"date":"2020-07-09T00:21:12+02:00","modified":"2020-07-16T14:21:31+02:00","slug":"glasovi-svetov-10","post-type":"post","title":"Sodobni očetje med službo in družino","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/07/glasovi-svetov-10/","content":"

Če so še nedavno očetje veljali za avtoritarno in velikokrat odsotno družinsko figuro, so se v zadnjih desetletjih vloge moških kot očetov bistveno spremenile. Vedno več se jih aktivno vključuje v družinsko življenje, vedno več jih želi preseči nekoč zamejeno očetovsko funkcijo, vedno več očetov se odmika od tradicionalno predpisanih družbenih vlog in vedno več jih podpira bolj enakopravno in enakovredno starševstvo. Sociologi in sociologinje govorijo o fenomenu novega očetovstva oziroma o novih skrbnih očetih. Spremenile so se individualne predstave in želje glede očetovstva. Spremenile pa so se tudi politike, ki preko mehanizmov očetovskega in starševskega dopusta omogočajo bolj egalitarne družinske odnose. O tem kako živijo moški med delom in starševstvom danes, o sodobnem očetovstvu bomo spregovorili v oddaji Glasovi svetov. Pred mikrofon smo povabili doktorico socioloških znanosti Živo Humer iz Mirovnega inštituta in direktorja ter ustanovitelja Ekvilib Inštituta, Aleša Kranjca Kušlana.

","excerpt":"O spremembah sodobnega očetovstva, ki jih je prinesel odmik od tradicionalno predpisanih družbenih vlog","featured-media-id":20992,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"O spremembah sodobnega očetovstva, ki jih je prinesel odmik od tradicionalno predpisanih družbenih vlog","category-text":"False","permalink":"2020/07/glasovi-svetov-10/","show-start":"2020-07-22T14:05:00+02:00","show-end":"2020-07-22T15:00:00+02:00","audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

V zadnjih letih se v javnosti veliko govori o populizmu oziroma, natančneje, o naraščajoči moči populističnih politik, politikov in gibanj tako na Zahodu kakor drugod po svetu. Številni mnenjski voditelji trdijo, da bi nas to moralo skrbeti: populizem naj bi namreč na kompleksne družbene probleme ponujal rokohitrske, prividne rešitve, ogrožal naj bi neodvisnost sodišč in medijev ter spodjedal temelje predstavniške demokracije.

Toda: kaj neki populizem sploh je, ko pa za populista veljata tako levičar Hugo Chávez kakor desničar Donald Trump? Kako torej teoretsko produktivno opredeliti »populizem«, če pa so populisti po vsem sodeč lahko tudi ljudje diametralno nasprotnih ideoloških stališč? Kateri fenomeni, katere prakse morajo zaznamovati določeno politično gibanje, da ga smemo označiti za populistično? Zakaj se pogosto zdi, da je populistična politika, se pravi politika, ki zase trdi, da je v službi ljudstva, neločljivo povezana z enim samim voditeljem in odvisna od njegove individualne karizme? In, ne nazadnje, zakaj se zdi, da so nekatera zgodovinska obdobja še prav posebej primerna za razmah populizmov? Drugače rečeno: katere ekonomske, socialne in politične okoliščine tlakujejo pot njihovemu razmahu?

To so vprašanja, ki nas zaposlujejo v tokratnih Glasovih svetov, ko pred mikrofonom gostimo politologinjo, predavateljico na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, dr. Danico Fink Hafner. Naša današnja gostja je namreč pred nedavnim v knjižni zbirki Politika, ki izhaja pod okriljem ljubljanske FDV, izdala intrigantno študijo preprostega naslova Populizem, v kateri skuša najprej oblikovati ustrezen konceptualni okvir za »čezmejno in medčasovno primerjalno analizo populizmov«, nato pa teorijo preveriti ob motrenju političnega življenja v tranzicijski Sloveniji.

","excerpt":"Zavračanje elit + karizmatični voditelj + težnja k neinstitucionalizirani politiki = populizem","featured-media-id":20960,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/glasovi-svetov/174706391","abovetitle":"","subtitle":"Zavračanje elit + karizmatični voditelj + težnja k neinstitucionalizirani politiki = populizem","category-text":"False","permalink":"2020/07/populizem/","show-start":"2020-07-15T14:05:00+02:00","show-end":"2020-07-15T15:00:00+02:00","audio-length":"3133","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/15/Koensamlovekgovorivimenuljudstva4836568.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174706391","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"42"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"43"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20960"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20960"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"20960"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20960"}}}},{"type":"Post","id":"81647","attributes":{"wp-id":634862,"date":"2020-06-27T17:27:43+02:00","modified":"2020-07-08T09:15:05+02:00","slug":"glasovi-svetov-epidemija-osamljenosti","post-type":"post","title":"Epidemija osamljenosti","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/06/glasovi-svetov-epidemija-osamljenosti/","content":"

Epidemija novega koronavirusa je na stran potisnila mnoge druge težave. Nekateri problemi, čeprav nič manj pereči, so postali manjši in skriti. Med njimi je tudi vedno bolj razraščajoča osamljenost. Eden vodilnih evropskih raziskovalcev osamljenosti nemški psihiater prof. Manfred Spitzer opozarja, da je osamljenost smrtonosnejša od kajenja, debelosti in alkoholizma. »O osamljenosti sem prvič predaval na kongresu zdravnikov, ki so se v svojih zdravniških praksah ukvarjali z bolečino. Spregovoril sem jim tudi o povezavi med bolečino in osamljenostjo. Po predavanju mi je neki mladi kolega rekel: »Gospod Spitzer, vaš prispevek je bil zame zelo pomemben, saj mi je šele zdaj jasno, česar dolgo nisem razumel.« Povedal mi je, da mu je pred leti umrl oče. Čeprav ni bil bolan, so v njegovi omarici našli zelo veliko protibolečinskih tablet. Mladi kolega se je od takrat spraševal, kaj je bilo narobe z očetom, da se je zatekel k tabletam. Šele po mojem govoru o povezavi med bolečino in osamljenostjo se mu je končno posvetilo – njegov oče je bil zadnja leta življenja zelo osamljen. Živel je sam, svojo osamljenost pa je blažil s protibolečinskimi tabletami. Tega se spomnim, kot da se je zgodilo včeraj – ko je mladi kolega spoznal, zakaj je imel njegov pokojni oče v omarici toliko sredstev proti bolečinam, čeprav sploh ni bil bolan.«

Problematiko osamljenosti smo postavili v središče oddaje Glasovi svetov. Ob prof. dr. Manfredu Spitzerju (Univerzitetna klinika Ulm) sodelujejo še: antropologinja dr. Jerca Legan Cvikl, socialna delavka prof. dr. Jana Mali (Fakulteta za socialno delo Ljubljana), pravnica Rožca Šonc (ZDUS) in antropolog prof. dr. Jože Ramovš (Inštitut Antona Trstenjaka).

","excerpt":"»Najpomembnejše, kar smo ugotovili, je, da osamljenost boli, da je nalezljiva in da se pogosto celo konča s smrtjo.«","featured-media-id":20869,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/glasovi-svetov/174704920","abovetitle":"","subtitle":"»Najpomembnejše, kar smo ugotovili, je, da osamljenost boli, da je nalezljiva in da se pogosto celo konča s smrtjo.«","category-text":"False","permalink":"2020/06/glasovi-svetov-epidemija-osamljenosti/","show-start":"2020-07-08T14:05:00+02:00","show-end":"2020-07-08T15:00:00+02:00","audio-length":"2420","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/07/Epidemijaosamljenosti4829050.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174704920","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"42"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"61"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20869"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20869"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"20869"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20869"}}}},{"type":"Post","id":"81407","attributes":{"wp-id":634622,"date":"2020-06-27T17:18:52+02:00","modified":"2020-07-01T14:37:47+02:00","slug":"mednarodni-raziskovalni-center-za-umetno-inteligenco","post-type":"post","title":"Kako bi razvoj in rabo umetne inteligence usmerili v trajnostno smer?","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/06/mednarodni-raziskovalni-center-za-umetno-inteligenco/","content":"

Bolj ko se danes na vse več področjih zanašamo na pomoč umetne inteligence, bolj pereče je vprašanje, ali bomo te vplivne tehnologije znali uporabljati na transparenten in etičen način. Prevladujoči trendi ne gredo v to smer, možnosti za nadzor in manipulacijo, ki jih umetna inteligenca omogoča, se že nazorno kažejo. Ali je mogoče razvoj in rabo umetne inteligence smiselno preusmeriti? Kako se tega lotiti? To so vprašanja, ki jih naslavljajo v novo ustanovljenem Mednarodnem raziskovalnem centru za umetno inteligenco, ki je pod okriljem Unesca spomladi zaživel v Ljubljani. Ta vprašanja odpiramo tudi v Glasovih svetov z raziskovalcem umetne inteligence in glasnikom digitalnih tehnologij Slovenije Markom Grobelnikom.

","excerpt":"Kaj nam prinaša Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca","featured-media-id":20791,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/glasovi-svetov/174703711","abovetitle":"","subtitle":"Kaj nam prinaša Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca","category-text":"False","permalink":"2020/06/mednarodni-raziskovalni-center-za-umetno-inteligenco/","show-start":"2020-07-01T14:05:00+02:00","show-end":"2020-07-01T15:00:00+02:00","audio-length":"3276","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/01/NakljunempodrojuumetneinteligenceimaSlovenijazdajpomembnegaaduta4821682.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174703711","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"42"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"118"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20791"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20791"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"20791"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20791"}}}},{"type":"Post","id":"80598","attributes":{"wp-id":631686,"date":"2020-06-11T00:21:09+02:00","modified":"2020-06-24T08:00:04+02:00","slug":"glasovi-svetov-204","post-type":"post","title":"\"Najbolj smo se bali napada na zdravstveni sektor\"","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/06/glasovi-svetov-204/","content":"

Med epidemijo se je raba tehnologij skokovito povečala, saj se je zaradi fizične distance, s katero smo preprečili širjenje virusa Sars-Cov-2, vsa naša komunikacija morala preseliti na splet. Tu pa so se pokazale (ne)zmogljivosti domače strojne in programske opreme. Izrisalo se je kar nekaj nepredvidenih problemov, ki so jih izkoristili spletni nepridipravi. Ob biološkem so se pojavili tudi digitalni virusi, ki pa za zdaj niso povzročili večje škode. Tudi ali predvsem po zaslugi Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost. Vodja Si-Certa Gorazd Božič je povedal, da so se bali črnega scenarija, napada na zdravstvene domove, bolnice, NIJZ, ki pa se k sreči ni uresničil:

Prišlo je do deklerativnega odstopa od napadov. Kriminalne skupine so rekle, da se ne bodo lotevale zdravstvenega sistema. Tudi če si izsiljevalec, kriminalec, v takem trenutku ne želiš biti nekdo, ki povzroči dodatne smrti. Zelo v narekovajih je to etika, zagotovo pa presenetljivi moment.

O kibernetski varnosti pred, med in po koroni v tokratni oddaji. Vabljeni k poslušanju!

","excerpt":"Ob bitki proti biološkemu virusu poteka tudi boj proti digitalnim nadlogam","featured-media-id":20742,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/glasovi-svetov/174702247","abovetitle":"","subtitle":"Ob bitki proti biološkemu virusu poteka tudi boj proti digitalnim nadlogam","category-text":"False","permalink":"2020/06/glasovi-svetov-204/","show-start":"2020-06-24T14:05:00+02:00","show-end":"2020-06-24T15:00:00+02:00","audio-length":"3083","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/23/Najboljsmosebalinapadanazdravstvenisektor4809246.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174702247","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Prišlo je do deklerativnega odstopa od napadov. Kriminalne skupine so rekle, da se ne bodo lotevale zdravstvenega sistema. Tudi če si izsiljevalec, kriminalec, v takem trenutku ne želiš biti nekdo, ki povzroči dodatne smrti. Zelo v narekovajih je to etika, zagotovo pa presenetljivi moment.

"},{"kind":"html","content":"

O kibernetski varnosti pred, med in po koroni v tokratni oddaji. Vabljeni k poslušanju!

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"42"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"162"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20742"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20742"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"80365","attributes":{"wp-id":630927,"date":"2020-06-04T00:21:28+02:00","modified":"2020-06-17T11:55:42+02:00","slug":"glasovi-svetov-crne-koze","post-type":"post","title":"Črne koze - edini virus, ki smo ga do zdaj izkoreninili","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/06/glasovi-svetov-crne-koze/","content":"

Strokovnjaki ocenjujejo, da je zdravnik Edward Jenner, ki se je leta 1749 rodil v Angliji, z odkritjem prvega cepiva na svetu rešil že več sto milijonov človeških življenj – morda že celo milijardo. Gre za cepivo proti smrtonosnim črnim kozam. Črne koze so med ljudmi kosile tisočletja; tudi ali celo predvsem Jennerjevemu cepivu pa gre zahvala, da je Svetovna zdravstvena organizacija 8. maja leta 1980 lahko uradno potrdila, da smo črne koze izkoreninili. To je ključna in velika zmaga medicine in pomemben mejnik v zgodovini človeštva.

V oddaji Glasovi svetov se bomo ozrli na pretekla desetletja in stoletja, ki so jih zaznamovali večji ali manjši izbruhi in epidemije črnih koz. Vprašali se bomo, kako nam lahko znanje in izkušnje s črnimi kozami pomagajo pri obvladovanju pandemije nove koronavirusne bolezni. Ključne in zanimive so podrobnosti, ki jih bodo z nami delili profesorica zgodovine medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Zvonka Zupanič Slavec, internist Andrej Bručan in mikrobiologinja dr. Ana Gligić, ki je leta 1972 izolirala smrtonosen virus črnih koz.

","excerpt":"Boj proti covidu-19 obsega enake pristope kot jih je omejevanje črnih koz","featured-media-id":20637,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/glasovi-svetov/174700708","abovetitle":"","subtitle":"Boj proti covidu-19 obsega enake pristope kot jih je omejevanje črnih koz","category-text":"False","permalink":"2020/06/glasovi-svetov-crne-koze/","show-start":"2020-06-17T14:05:00+02:00","show-end":"2020-06-17T15:00:00+02:00","audio-length":"2373","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/16/rnekoze-ediniviruskismogadozdajizkoreninili4798977.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174700708","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"42"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"61"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20637"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20637"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"20637"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20637"}}}},{"type":"Post","id":"80090","attributes":{"wp-id":630069,"date":"2020-05-28T00:21:09+02:00","modified":"2020-06-11T11:43:16+02:00","slug":"glasovi-svetov-203","post-type":"post","title":"Varstvo okolja v (post)koronskem času","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/05/glasovi-svetov-203/","content":"

Organizacija združenih narodov je letošnji svetovni dan varstva okolja posvetila ohranjanju biodiverzitete. Prav epidemija koronavirusa nas je opomnila, kako dragoceni so osnovni gradniki življenja: dostop do pitne vode in kvalitetne hrane, čist zrak, bogati in zdravi gozdovi, in kako pomembno je, da lahko naše ključne ekosisteme tudi zaščitimo pred uničujočimi posegi. V tokratni oddaji Glasovi svetov smo spregovorili o aktualni okoljski problematiki, tudi o spremembah, ki jih zaradi reševanja ekonomske krize, zarisujejo odločevalci na trenutnem političnem parketu. Pred mikrofon smo povabili Katjo Huš predstavnico Greenpeace Slovenija in Jaka Kranjca iz društva Ekologi brez meja.

","excerpt":"O stičiščih ekonomske, zdravstvene in podnebne krize.","featured-media-id":20523,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/glasovi-svetov/174699563","abovetitle":"","subtitle":"O stičiščih ekonomske, zdravstvene in podnebne krize.","category-text":"False","permalink":"2020/05/glasovi-svetov-203/","show-start":"2020-06-10T14:05:00+02:00","show-end":"2020-06-10T15:00:00+02:00","audio-length":"2559","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/11/Varstvonaravevpostkoronskemobdobju4792212.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174699563","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"42"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"96"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20523"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20523"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"118","attributes":{"slug":"nina-slacek","name":"Nina Slaček","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"162","attributes":{"slug":"urska-henigman","name":"Urška Henigman","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"43","attributes":{"slug":"goran-dekleva","name":"Goran Dekleva","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"61","attributes":{"slug":"iztok-konc","name":"Iztok Konc","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"96","attributes":{"slug":"martina-cerne","name":"Martina Černe","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Media","id":"20523","attributes":{"wp-id":631481,"title":"the-road-815297_960_720 (1)","caption":"","media-source":"pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/the-road-beams-path-forest-nature-815297/","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/the-road-815297_960_720-1-960x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/the-road-815297_960_720-1-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/the-road-815297_960_720-1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/the-road-815297_960_720-1.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20637","attributes":{"wp-id":632414,"title":"Deklica_Bangladeš1","caption":"","media-source":"CDC/James Hicks/ PublicDomain","media-source-url":"https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Crne_koze#/media/Slika:Child_with_Smallpox_Bangladesh.jpg","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/deklica_banglades1.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/deklica_banglades1-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/deklica_banglades1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/deklica_banglades1.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20742","attributes":{"wp-id":633501,"title":"kibernetska varnost (2)","caption":"","media-source":"Macedo_Media/pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/spyware-cyber-cyber-crime-security-2319403/","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/kibernetska-varnost-2.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/kibernetska-varnost-2-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/kibernetska-varnost-2-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/kibernetska-varnost-2.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20791","attributes":{"wp-id":635245,"title":"AI","caption":"","media-source":"pixabay/geralt","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ai-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ai-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ai-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ai-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20869","attributes":{"wp-id":636306,"title":"osamljenost101","caption":"","media-source":"uroburos/ pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/footprint-footprint-in-the-sand-908273/","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/osamljenost101-980x550.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/osamljenost101-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/osamljenost101-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/osamljenost101.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20960","attributes":{"wp-id":637906,"title":"boss-2206_1280","caption":"","media-source":"Public DomainPictures (Pixabay)","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/boss-business-crowd-different-2206/","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/boss-2206_1280-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/boss-2206_1280-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/boss-2206_1280-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/boss-2206_1280-1200x674.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20992","attributes":{"wp-id":638259,"title":"baby-2616673_960_720","caption":"","media-source":"pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/baby-child-father-parent-guy-man-2616673/","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/baby-2616673_960_720-960x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/baby-2616673_960_720-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/baby-2616673_960_720-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/baby-2616673_960_720.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21101","attributes":{"wp-id":639533,"title":"dimnik","caption":"","media-source":"pixabay","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/dimnik-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/dimnik-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/dimnik-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/dimnik-1200x676.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21135","attributes":{"wp-id":640207,"title":"janko1-1200x797","caption":"","media-source":"osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/janko1-1200x797-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/janko1-1200x797-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/janko1-1200x797-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/janko1-1200x797-1200x797.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21194","attributes":{"wp-id":641199,"title":"retro-1321078_960_720 - za splet","caption":"","media-source":"pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/illustrations/retro-housewife-family-cooking-1321078/","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/retro-1321078_960_720-za-splet-900x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/retro-1321078_960_720-za-splet-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/retro-1321078_960_720-za-splet-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/retro-1321078_960_720-za-splet.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":36,"count":359}}}