Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poslušamo: Trio za klavir, violino in violončelo Maurica Ravela, Sonato št. 2 v g-molu za dve oboi, fagot in basso continuo Jana Dismasa Zelenke, Schumannov Andante in variacije, op. 46, Sekstet za klavir, violino, violo, violončelo, klarinet in rog Ernsta von Dohnányija ter Introdukcijo in allegro Maurica Ravela.
Danes zvečer bo v Arboretumu Volčji Potok potekal zvočni dogodek v okviru cikla AnimotMUZIK, ki ga že peto leto zapored organizira zavod Cona. Namen cikla je poskus vzpostavitve zvočne komunikacije z nečloveškimi živalmi preko glasbe. Sodelujoči umetniki in umetnice v naravnem okolju številnih ptic pevk in drugih živalskih vrst, ki se zvočno izražajo, s svojim občutenim igranjem nekatere med njimi povabijo k medvrstnemu zvočnemu ustvarjanju. Vsi udeleženci in udeleženke dogodka v okolje vstopijo z namero po aktivnem poslušanju in zaznavanju okolice ter zvokov, ki jih proizvajajo tamkajšnji nečloveški prebivalci. Glasbeniki, vešči improvizacije, pa s to zvočno krajino subtilno vzpostavljajo stik. Nekoliko drugačno mesto imajo ptice v zgodovini zahodne klasične glasbe. Posnemanje zvokov ptičjega petja je v programski glasbi 19. in zgodnjega 20. stoletja velikokrat služilo za vzbujanje naravnega, pastoralnega vzdušja, včasih je imelo humoren namen, v nekaterih poznejših delih pa je služilo tudi za obogatitev zvočne barve. V Glasbeni jutranjici bomo slišali enega od izrazitih primerov takšnega zvočnega slikanja. Skladbo Škrjanček vzleta Ralpha Vaughna Williamsa.
Mihovil Logar se je rodil 6. oktobra 1902 na Reki. Kompozicijo je študiral v Pragi pri Jozefu Suku. Zaradi fašističnega nasilja v rojstnem kraju se je po študiju leta 1927 preselil v Beograd. Tam je ostal do konca življenja. Bil je profesor, najprej na tedanji srednji glasbeni šoli. Takoj po vojni je bil izvoljen za izrednega, potem pa tudi rednega profesorja na Glasbeni akademiji v Beogradu, kjer deloval vse do leta 1972. Poleg profesorskih dejavnosti je opravljal tudi funkcijo predsednika Združenja skladateljev Srbije, pogosto je nastopal kot pianist ter bil dejaven na področju glasbene publicistike. Svoje prve kritike je prispeval za časopis Maska, ki je začel izhajati leta 1920. Takrat komaj osemnajstletni Logar je za Masko napisal kritiko koncerta Marija Kogoja. Skladatelj je umrl v svojem 96. letu starosti v Beogradu, svoja zadnja dela pa je napisal okoli leta 1990, torej le osem let pred smrtjo.
Leta 1902 se je na Reki rodil Mihovil Logar, srbski skladatelj s slovenskimi koreninami, ki je svoj glasbeni jezik razvijal pod vplivi novih glasbenih tokov 20. stoletja, s katerimi se je seznanil med študij kompozicije v Pragi. Kot piše Adriana Sabo v svojem članku z naslovom Skladatelji slovenskega rodu v Srbiji, se je Logar, tako kot drugi praški učenci, na Češkem srečal s tedaj aktualnimi glasbenimi idejami, ki so zajemale širjenje tonalitete z bogato uporabo kromatike, komponiranje atonalnih in atematskih stvaritev, ter sproščanje forme. Zato lahko najzgodnejše obdobje Logarjevega ustvarjanja opisujemo s pojmoma modernistično in ekspresionistično.
Kot piše skladateljica in muzikologinja Adriana Sabo v članku Skladatelji slovenskega rodu v Srbiji, je za razumevanje skladateljske poetike Mihovila Logarja treba razsvetliti odnos, ki ga je tedanja država imela do glasbe in umetnosti sploh. Po drugi svetovni vojni in prihodu Komunistične partije Jugoslavije na oblast se je v kulturi nove države opazila želja po definiranju glasbenega kanona in po redefiniranju pojma srbske glasbe na splošno. Državne strukture so si v tem obdobju prizadevale, da določijo in vplivajo na vse segmente človeškega delovanja, tudi na glasbo.
Zaradi fašističnega nasilja na rojstni Reki se je Mihovil Logar po koncu študija v Pragi preselil v Beograd. Tam je ostal do konca življenja. Deloval je kot profesor, najprej na tedanji srednji glasbeni šoli. Takoj po vojni je bil izvoljen za izrednega, potem pa tudi rednega profesorja na Glasbeni akademiji v Beogradu, kjer je deloval vse do leta 1972. Poleg profesorskih dejavnosti je opravljal tudi vlogo predsednika Združenja skladateljev Srbije, pogosto je nastopal kot pianist in bil dejaven na področju glasbene publicistike. Svoje prve kritike je prispeval za časopis Maska s podnaslovom Gledališka revija, ki je začel izhajati leta 1920. Takrat komaj osemnajstletni Logar je za Masko napisal kritiko koncerta Marija Kogoja.
Mihovil Logar se je rodil 6. oktobra 1902 na Reki. Kompozicijo je študiral v Pragi, najprej v razredu Karla Boleslava Jiráka in pozneje pri Jozefu Suku. Ob Mihailu Vukdragoviću, Ljubici Marić, Milanu Ristiću, Stanojlu Rajičiću in drugih je Mihovil Logar pripadal tako imenovani Praški skupini skladateljev, ki je bila izjemnega pomena za razvoj srbske povojne glasbe. Praga je skladateljem odprla pogled na sodobne glasbene tokove, ki so bili aktualni v tedanjih glasbenih središčih v nekdanji Avstro-Ogrski, Franciji in Italiji. Zaradi fašističnega nasilja na Reki se je Logar po študiju v Pragi, leta 1927, preselil v Beograd. Tam je ostal do konca življenja.
Poslušamo: Slovenske ljudske plese Alojza Srebotnjaka, Makove plese Marka Mihevca, Slovenske plese za veliki orkester op. 105 Danila Švare, Pihalni kvintet, op. 43 Carla Nielsna, drugi stavek Dvorakovega Klavirskega kvinteta št. 2 v D-duru ter Preludij v D-duru, op. 23, št. 4 Sergeja Rahmaninova.
Poslušamo Štiri balade, op. 10 Johannesa Brahmsa ter četrti stavek Sonate za violino in klavir v G-duru, op.4 Ericha Wolfganga Korngolda.
Poslušamo Misso ad imitationem pater noster Jacobusa Gallusa Carniolusa, Miserere Gregorija Allegrija ter komorno kantato za sopran in godala O di betlemme altera Alessandra Scarlattija.
Poslušamo tri skladateljeva novejša komorna dela, ki so krstno izvedbo doživela lansko leto. Chant trouvé ... Oublié za mezzosopran in kitaro, Sedem lotosovih cvetov za flavto, kljunasto flavto, harfo in čembalo ter Bourgeons za godalni kvartet. V drugem delu oddaje bosta zazvenela še 3. in 4. stavek Svetetovega Koncerta za violino in orkester, ki je krstno izvedbo doživel 17. aprila letos na otvoritvenem koncertu 38. Slovenskih glasbenih dnevov.
Prve simfonične pesnitve je napisal Hector Berlioz, ki je tudi eden najbolj znanih predstavnikov programske glasbe. Končno obliko in ime je simfonična pesnitev dobila z deli Franza Liszta. Skladatelj ni želel strogo upoštevati formalnih kompozicijskih vzorcev in oblik, ki so prevladovale v tistem času (to sta bili predvsem sonatna oblika in rondo). Sam jih je zasnoval svobodneje. Pri simfonični pesnitvi sta namreč bolj kot sama oblika pomembna sredstvo in namen.
Ferenc Farkas velja za starosto madžarske klasične glasbe. Bil je dolgoleten profesor na Glasbeni akademiji Franza Liszta, v tridesetih je vodil eno izmed raziskovanj madžarske tradicijske glasbe in zbiral ljudske pesmi. Zavedal se je pomembnosti dela, ki sta ga v tem času že opravljala Bartok in Kodaly. Njegov opus, ki zajema več kot 700 del, je temeljil na madžarski, pa tudi italijanski glasbeni tradiciji, ki jo je znal svojevrstno vključiti v svoje skladbe.
Ernő Dohnányi je bil skladatelj, pianist in dirigent. Rodil se je leta 1877 na ozemlju današnje Bratislave. Glasbe se je naprej učil s svojim očetom - profesorjem matematike in amaterskim violončelistom, pri enajstih pa je začel obiskovati ure Carla Forstnerja, ki je bil organist v lokalni kapeli. Pri sedemnajstih je Dohnanyi odšel v Budimpešto in opravil sprejemne izpite za študij na Akademiji za glasbo Franza Liszta. Klavir je študiral pri pianistu Istvánu Thománu, ki je bil najljubši Lisztov učenec, kompozicijo pa pri Hansu von Koesslerju, velikem oboževalcu Brahmsa. Velik vpliv Liszta in Brahmsa je mogoče zaslediti tako v pianistični igri Dohnanyija kot v njegovih skladbah.
Poslušamo skladateljev cikel Vojakovi pripetljaji, Kvintet ter skladbo Lux aeterna za rog in klavir.
Začenja se nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija – Mozartine 2023. Rdeča nit Mozartin so solisti iz orkestra ter sodelovanja z mladimi dirigenti. O letošnjih koncertih je z umetniško vodjo orkestra, Majo Kojc, spregovorila Katarina Radaljac. Foto: RTVSlo
Danes zvečer se začenjajo Dnevi odprtih vrat Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Akademija bo na tak način obeležila otvoritev težko pričakovanih novih prostorov za svoje delovanje v Palači Kazina, na Kongresnem trgu 1 v Ljubljani. Dnevi odprtih vrat bodo potekali med 14. in 25. novembrom 2022. Otvorila jih bo svečana akademija, danes ob 19.30 uri, v prenovljeni dvorani, preimenovani v Dvorano Julija Betetta. V naslednjih dneh se bodo zvrstili še najrazličnejši koncerti in dogodki, ki osvetljujejo različne vidike delovanja institucije. Hkrati se na Akademiji za glasbo začenja nova koncertna sezona in z njo tudi osrednja cikla koncertov– cikel Tutti in cikel Solo e da camera. Pregled dogajanja v novi sezoni bo v oddaji predstavil prodekan za umetniško dejavnost, Simon Dvoršak. Z dekanom Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, Markom Vatovcem, pa bomo spregovorili o procesu prenove Palače Kazina ter o selitvi akademije v nove prostore.
Orkestru in zboru Slovenske filharmonije na otvoritvenem koncertu sezone dirigira Philipp von Steinaecker. V prvem delu nas bo Zbor Slovenske filharmonije z veličastno šestnajstglasno vokalno umetnino Dva speva, op. 34, popeljal v zvočni svet simfoničnih razsežnosti. Delo nemškega skladatelja in dirigenta Richarda Straussa je namreč nastalo v času, ko je skladatelj napisal svoje največje simfonične pesnitve, zato ne gre prezreti njihove sorodnosti v oblikovanju gradiva. V drugem delu koncerta bo Orkester Slovenske filharmonije izvedel njegovo deseto in zadnjo simfonično pesnitev, Alpsko simfonijo, op. 64. Skladba je oblikovana v enem stavku in vsebuje dvaindvajset epizod, ki jih je skladatelj naslovil z opisi posameznih postaj na popotovanju po čudovitem alpskem svetu.
Orkestru in zboru Slovenske filharmonije na otvoritvenem koncertu sezone dirigira Philipp von Steinaecker. V prvem delu nas bo Zbor Slovenske filharmonije z veličastno šestnajstglasno vokalno umetnino Dva speva, op. 34, popeljal v zvočni svet simfoničnih razsežnosti. Delo nemškega skladatelja in dirigenta Richarda Straussa je namreč nastalo v času, ko je skladatelj napisal svoje največje simfonične pesnitve, zato ne gre prezreti njihove sorodnosti v oblikovanju gradiva. V drugem delu koncerta bo Orkester Slovenske filharmonije izvedel njegovo deseto in zadnjo simfonično pesnitev, Alpsko simfonijo, op. 64. Skladba je oblikovana v enem stavku in vsebuje dvaindvajset epizod, ki jih je skladatelj naslovil z opisi posameznih postaj na popotovanju po čudovitem alpskem svetu.
