Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
83 prispevkov
Simfonični orkester Finskega radia je na koncertu 31. januarja v Glasbenem centru v Helsinkih vodil Sakari Oramo. Na začetek programa je bil uvrščen lirični in neoklasicistični Prvi violinski koncert Sergeja Prokofjeva, ki ga je izvedel južnokorejski violinist Inmo Yang, zmagovalec Sibeliusovega violinskega tekmovanja leta 2022. Simfonije, ki so jih sestavile ženske, so v zgodovini glasbe nekoliko redke. Simfonija v fis-molu Dore Pejačević je zgodovinsko pomembna tudi v nečem: gre za prvo hrvaško simfonijo.
Ludwig van Beethoven je bil revolucionar, ki je pisal glasbo z junaškimi potezami in najostrejšimi konflikti. Imel pa je tudi svojo bolj lirično plat. Tako je v njegovem četrtem klavirskem koncertu, delu najmanjših prehodov in skoraj komornih dialogov med orkestrom in klavirjem. Poetična moč Julijane Avdejeve v tem delu dobi poseben sijaj, saj si je pianistka doslej ustvarila ime predvsem z glasbo Chopina in Schuberta. Franz Schmidt je želel, da bi njegovo Četrto simfonijo, ki jo je napisal v spomin na zgodaj umrlo hčer, razumeli kot instrumentalni rekviem, kot »zadnjo glasbo, ki jo odneseš s seboj v onstranstvo«. Judovski skladatelj Erwin Schulhoff, rojen leta 1894 v Pragi, je postal žrtev nacionalsocialistov, ki se jim je ob koncu življenja poklonil Franz Schmidt. Nerešljiv konflikt, pa vendar se je dirigent Manfred Honeck odločil, da je dela teh dveh skladateljev in Beethovna uvrstil na program koncerta Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia iz Kölna 16. decembra lani v Kölnski filharmoniji. Kot glasbeni impulz, ki nagovarja k spravi.
Nekdanji šefi dirigenti Filharmoničnega orkestra Severnonemškega radia iz zadnjih 25 let so gostje na simfoničnih koncertih letošnje sezone: 21. februarja v Hannovru se je orkester znova srečal z dirigentom Eivindom Gullbergom Jensenom, ki ga je vodil v letih od 2009 do 2014. Poudarek je bil tudi na solističnem instrumentu, ki ga na simfoničnem koncertu redko slišimo – orglah. Mednarodno priznani nemški organist Christian Schmitt je bil solist v Koncertu za orgle godala in timpane v g-molu Francisa Poulenca, orkester pa je v počastitev letošnje 200. obletnice rojstva Richarda Wagnerja izvedel še verjetno najbolj priljubljeno simfonijo tega avstrijskega mojstra, Sedmo simfonijo.
Ko Daniel Barenboim in Martha Argerich nastopita skupaj, ste lahko prepričani o legendarnem večeru; svetovna zvezdnika se poznata in občudujeta že od skupnega otroštva v Argentini. Na koncertu 22. decembra lani v Berlinski filharmoniji je bila Martha Argerich solistka v Beethovnovem drugem klavirskem koncertu, v katerem je mladi skladatelj manj bojevit kot v poznejših delih in je napisal pozitivno razposajeno glasbo. Daniel Barenboim – častni dirigent Berlinskih filharmonikov – je dirigiral tudi poetično Tretjo simfonijo Johannesa Brahmsa, ki prehaja med durom in molom.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Julia Fischer je prvič s simfoničnim orkestrom Zahodnonemškega radia iz Kölna na koncertu 26. januarja odkrivala dva violinska zaklada vzhodnoevropske romantike: Josef Suk, sicer zet Antonína Dvořáka, je prav na začetku 20. stoletja s svojo »Fantazijo za violino in orkester« predstavil svoje nadaljevanje te koncertne zvrsti. Brez ambicij, da bi odpiral nova poglavja, je Peter Iljič Čajkovski napisal Melanholično serenado, namenjeno kot majhen prispevek h koncertu na pariški svetovni razstavi. Dvořákova Sedma simfonija pa opozarja na manj znano stran češkega narodnega mojstra, ki se je v tem delu zavestno izogibal vplivom češke folklore.
Simfonični orkester Bavarskega radia je na koncertu 26. januarja v Herkulovi dvorani v Münchnu izvedel Violinski koncert, op. 61 Ludwiga van Beethovna, novost Hitro, sanjska skica za veliki orkester Johannesa Wiedenhoferja in Enigma variacije, op. 36 sira Edwarda Elgarja. V vlogi solistke se je predstavila violinistka Veronika Eberle, dirigiral je sir Simon Rattle.
Nemški dnevni časopis Berliner Morgenpost je o koncertu z dirigentom Robinom Ticciatijem zapisal, da je Mahlerjevo Četrto simfonijo le redko slišati tako "naravno tekoče, brez izumetničenosti, z očarljivo lepimi pianissimi". Pred tem Mahlerjevim nenavadno sončim delom sta bili na koncertu 9. decembra lani v Berlinski filharmoniji na sporedu dve češki skladbi: srhljiva Opoldanska čarovnica Antonína Dvořáka in Sinuous Voices Ondřeja Adámka, ki z instrumentalno zasedbo domiselno poustvari preplet človeških glasov.
Nemški simfonični orkester iz Berlina in dirigent Robin Ticciati sta na koncertu 24. februarja v Berlinski filharmoniji izvedla Uverturo k operi Roparji razbitin britanske skladateljice Ethel Smyth, Simfonijo št. 3 v Es-duru, "Renska" Roberta Schumanna in Koncert za klavir in orkester z moškim zborom, op. 39 Feruccia Busonija. Solist je bil pianist Benjamin Grosvenor.
Septet Salzmusique sestavljajo zdajšnji in nekdanji člani orkestra Salzburške filharmonije, ki na svojih koncertih navdušujejo z virtuoznim prepletanjem glasbenih mojstrovin velikanov evropske romantične in operetne glasbe, improvizacijskih praks judovskega ter romskega glasbenega izročila in džeza.
Napovedujemo 2. koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija iz cikla Mozartine, koncert Microorganisms v Cukrarni.
Napovedujemo novo otroško opero Kekec in škrat Snovik in koncert zasedbe Mnozil Brass.
Napovedujemo: koncert Slovenski skladatelji mladim DSS, 12. tradicionalni zimski koncert kitarista Timoteja Kosovinca, 5. koncert iz cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske
2. abonmajski in novoletni koncert Celjskega godalnega orkestra v Narodnem domu Celje.
