Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Mihael Kozjek

151 prispevkov



21.11.2022

Sanjač Háry János

V sklepu ponedeljkove Glasbene jutranjice pozornost najprej namenjamo suiti iz opere Háry János Zoltána Kodáklyja. Operna zgodba se naslanja na komični ep Janosa Garayja z naslovom Veteran, ki govori o vojaku veteranu bujne domišljije, sanjaču po imenu Hary Janoš. Hary je veteranski husar, ki dneve in večere preseda v vaški krčmi in s pripovedmi o svojih bolj ali manj izmišljenih junaštvih kratkočasi naključne poslušalce.V preostanku Glasbene jutranjice na sporedu še Arabeske v obliki variacij na priljubljeno temo iz Verdijeve opere Rigoletto, op. 2 Hansa von Bülowa, Dvoržakova Serenada za pihala, violončelo in kontrabas v d-molu, op. 44, Sonata za violino in klavir št. 2 Milka Lazarja, Bartókova Plesna suita za orkester in Klavirski trio Litovca Stasysa Vainiunasa.


21.11.2022

Beethovnove Variacije na Waldsteinovo temo & Crusellov Concertino za fagot

V 2. delu osvetljujemo ozadje nastanka Beethovnovega zgodnjega dela - 8 variacij na Waldsteinovo temo za klavir štiriročno, WoO 67. Spored dopolnjuje še glasba Beethovnovega sodobnika, skandinavskega skladatelja Bernharda Henrika Crusella: Concertino za fagot in orkester v B-duru.


21.11.2022

Spreminjanja

Spreminjanja (La Changeante) je naslov najobsežnejše skladbe 1. dela Glasbene jutranjice - Telemannove Uverture v g-molu za godala in basso continuo, ki se zgleduje po francoskih baročnih plesnih suitah. Predvajamo še Arabesko št. 1 Clauda Debussyja v priredbi za harfo Henriette Renié, Sinfonio a tre Alessandra Stradelle v priredbi za ansambel violončelov Valterja Dešpalja, Koncert za oboo in godala v d-molu Alessandra Marcella, ki ga bosta izvedla orgličar Miro Božič in organistka Polona Gantar ter Koncert za trobento, godala in čembalo v Es-duru Johanna Baptista Georga Nerude.


20.11.2022

Christian Ihle Hadland, Simfonični orkester iz Stavangerja in Jan Willem de Vriend izvajajo Beethovna, Cherubinija in Haydna

Simfonični orkester iz Stavangerja je 17. januarja 2020 nastopil v dvorani Farteina Valena Koncertne hiše v Stavangerju. V svoji matični dvorani je gostil enega najuglednejših norveških pianistov, Christiana Ihleja Hadlanda, ki prihaja prav iz tega norveškega mesta. Spored je poleg priljubljenega Klavirskega koncerta št. 3 v c-molu, op. 37 Ludwiga van Beethovna, v katerem se je Hadland predstavil kot solist, obsegal še Beethovnovo uverturo Blagoslov hiše, op. 124, redko izvajano Cherubinijevo Pogrebno koračnico, nastalo za slovesno pogrebno obredje ob smrti Karla Ferdinanda, vojvode Berryja, in Simfonijo št. 103 v Es-duru z vzdevkom 'S tremolom po pavkah' Josepha Haydna. Dirigiral je Jan Willem de Vriend.


14.11.2022

Bojan Adamič kot ustvarjalec glasbe za pihalni orkester in aranžer; drugič

Adamiču zelo ljuba je bila zasedba pihalnega orkestra, zložil je veliko izvirnih del za ta sestav. Najprej boste v izvedbi Policijskega orkestra pod vodstvom Franca Rizmala slišali eno od Adamičevih obsežnejših del – tristavčno suito Čez tri goré, čez tri vodé. Stavki so Flosarska, Čisto nič fletna in Ne bom se možila. Sledila bo skladba v ritmu valčka z naslovom Jesensko vezenje, ki jo bo izvedel Orkester Slovenske vojske pod dirigentskim vodstvom Franca Rizmala, oddajo pa bomo zaokrožili z edinim posnetkom, ki je nastal v živo na koncertu – Orkester Slovenske vojske je temperamentni Oro izvedel 19. oktobra 2005 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, dirigiral je Milivoj Šurbek.


14.11.2022

Pepelka Bojana Glavine ter Mendelssohnova Mirno morje in srečna plovba

Na sporedu: <BR>1. Bojan Glavina: Pepelka, mladinska suita za dva klavirja<BR> Izv: Klavirski duo Excentury<BR> <BR>2. Felix Mendelssohn: uvertura Mirno morje, srečna plovba, op. 27 <BR>Izv: Simfonični orkester RTV Slovenija;&nbsp;dir: Anton Nanut <BR><BR>3. Jules Massenet, priredba za violino in klavir Martin Pierre Marsick: Meditacija iz opere Thais <BR>Izv: Miran Kolbl – violina; Mojca Zlobko Vajgl – harfa


14.11.2022

Schubert, Bach, Hertel, Schumann

Zgodnjeromantilčna glasba Franza Schuberta in Roberta Schumanna oklepa baročno mojstrovino Johanna Sebastiana Bacha in redko izvajani dvojni koncert nemškega skladatelja 18. stoletja Johanna Wilhelma Hertla. <BR>Na sporedu: <BR>Franz Schubert/Friedrich Rückert: samospev Ti si mir, D 776 <BR><BR>Johann Sebastian Bach: Suita št. 2 v h-molu za flavto, godala in čembalo, BWV 1067<BR><BR>Johann Wilhelm Hertel: Dvojni koncert v Es-duru za trobento, oboo, godala in basso continuo<BR><BR>Robert Schumann: Papillons (Metulji) – plesna suita za klavir, op. 2


13.11.2022

Les Talens Lyriques, dirigent Christophe Rousset in Beethovnova simfonična glasba v Bonnu

Orkester Les Talens Lyriques je 21. avgusta lani nastopil v Newyorški dvorani Svetovnega konferenčnega centra v Bonnu, v okviru tamkajšnjega Beethovnovega festivala. Slovito francosko zasedbo, ki je lani praznovala 30-letnico svojega delovanja in se posveča predvsem glasbi starejših obdobij, še zlasti manj znanim in redkeje izvajanim delom, je na koncertu vodil njen ustanovitelj Christophe Rousset, čembalist ter strokovnjak za baročno glasbo in zgodovinsko ustrezno izvajalsko prakso. Spored je bil v celoti namenjen simfonični glasbi Ludwiga van Beethovna, in sicer Sedmi in Osmi simfoniji, ki je bila tudi prva na programu.


12.11.2022

Češki filharmonični trio v Litomyšlu izvaja glasbo Suka, Smetane in Martinůja

Za predvajanje smo iz ponudbe Evropske zveze radijskih postaj izbrali tri posnetke s koncerta pred kratkim nastalega Češkega filharmoničnega tria, ki ga sestavljajo violinist Jiři Vodička, violončelist Vaclav Petr in pianist Martin Kasik. Glasbeniki so 10. junija letos nastopili v grajski dvorani v mestecu Litomyšl, ki leži v Pardubiškem okraju nedaleč od poljske meje. Spored koncerta v sklopu tamkajšnjega poletnega festivala Smetanov Litomyšl je bil v znamenju čeških skladateljev. Slišali boste izbor treh skladb s sporeda: Klavirski trio v g-molu, op. 15 Bedřicha Smetane, Bergerettes Bohuslava Martinůja, najprej pa Elegijo Josefa Suka.


7.11.2022

Bojan Adamič kot ustvarjalec glasbe za pihalni orkester in aranžer

Bojan Adamič, čigar 110. obletnico rojstva praznujemo prav letos, je veliko ime slovenske glasbene scene tako na ustvarjalnem kot poustvarjalnem področju, na katerem se je uspešno dokazoval kot dirigent in pianist. Njegov skladateljski opus šteje veliko raznovrstnih skladb, od tega največ filmskih glasb, takoj za njimi sledijo dela za revijski oziroma plesni orkester, v opusu pa najdemo tudi številne šansone, popevke, skladbe, ki jih uvrščamo med resno klasično glasbo – tako vokalno-instrumentalno, instrumentalno, kot zborovsko – , nenazadnje pa ne smemo pozabiti omeniti mnoga nepozabna dela za Adamiču tako ljubo zasedbo pihalnega orkestra, pa najsi bodo to mojstrova avtorska dela, marsikatera med njimi zložena tako rekoč čez noč, ali pa pretanjeno dodelani aranžmaji. Za predvajanje smo izbrali skladbe, ki Bojana Adamiča kažejo kot enega najpolj tehtnih avtorjev repertoarja za pihalni orkester - Suito za pihalni orkester in valček Spomin bratov Slavka Avsenika in Vilka Ovsenika (na podlagi Adamičeve simfonične priredbe ga je za pihalno zasedbo aranžiral Vladimir Mustajbašić) ter koncertno koračnico Oj, ta soldaški boben.


7.11.2022

Mendelssohnov simfonični prvenec in Marsias Alphonsa Diepenbrocka

Mendelssohn je svojo Simfonijo št. 1 zložil kot 15-letni fantič, delo pa je bilo prvič izvedeno v zasebnem krogu in sicer 14. 11. 1824, na zabavi ob 19. rojstnem dnevu njegove sestre Fanny. Drugo obsežnejše delo, ki mu bomo namenili nekoliko več pozornosti, je suita iz scenske glasbe Alphonsa Diepenbrocka k igri Marsias ali začarani izvir, ki jo je po antični zgodbi o glasbenem dvoboju boga Apolona in sátira Marsiasa spisal nizozemski dramatik Balthazar Verhagen. Sklep ponedeljkove Glasbene jutranjice dopolnjuje glasba Carla Czernyja, Paula Dukasa, Ferdinanda Hillerja in Astorja Piazzolle.


7.11.2022

Koncertantni Mozart in komorni Beethoven

Na sporedu Rondo za rog in orkester v Es-duru, K. 371 Wolfganga Amadeusa Mozarta z Boštjanom Lipovškom v solistični vlogi in Beethovnov Godalni kvartet v B-duru, op. 18/6 v izvedbi kvarteta Guarneri.


7.11.2022

Baročna muzika od Girolama Vivianija do Johanna Sebastiana Bacha

Na sporedu:- Girolamo Viviani: Passacaglia v d-molu za teorbo- Dietrich Buxtehude: kantata Kommst du, Licht der Heiden?, BuxWV 66- Johann Pachelbel: Ciacona v d-molu- Johann David Heinichen: Koncert v G-duru, Seibel 217- Johann Sebastian Bach: Sonata za violino in inštrument s tipkami, BWV 1018


6.11.2022

Tabita Berglund, Amalie Stalheim in Orkester Norveškega radia v Oslu

Orkester Norveškega radia je skupaj z dvema mladima norveškima glasbenicama – dirigentko Tabito Berglund, za katero je bil koncert del mojstrskega podiplomskega izpita (Masters Degree), in violončelistko Amalie Stalheim − 16. maja 2019 nastopil v Koncertni dvorani Norveškega radia v Oslu. Na začetku je zvenel Simfonični koncert za violončelo in orkester op. 125 Sergeja Prokofjeva, nato je bil na vrsti preludij k Wagnerjevi operi Tristan in Izolda, spored pa je zaokrožila Sedma simfonija Jeana Sibeliusa. Sibelius je svojo zadnjo, Simfonijo št. 7 v C-duru, v kateri je dosegel vrhunec v stapljanju motivov v organsko razpredeno, a ciklično zaokroženo celoto, ki pomeni kronski sklep izjemnega simfoničnega opusa tega največjega skandinavskega simfonika, zložil leta 1924. Več kot desetletje prej je Sibelius v dnevniškem zapisu nakazal svoj simfonični razvoj: »Rad bi primerjal simfonijo z reko. Rodi se iz različnih potočkov, ki iščejo drug drugega in se združujejo. Reka postane široka in mogočna, preden se izlije v morje … Vendar, od kod pride voda?«. Pozneje je odgovoril takole: »Glasbene misli – torej motivi – so tisti, ki morajo ustvarjati obliko in utrditi mojo pot.«


5.11.2022

Kvartet Ebène na Bavarskem

Kvartet Ebène je 1. septembra letos nastopil v Kulturnem centru samostanske cerkve v Traunsteinu na Bavarskem, v sklopu tamkajšnjega niza poletnih koncertov. Priznano francosko zasedbo sestavljajo violinista Gabriel Le Magadure in Pierre Colombet, violistka Marie Chilemme in violončelist Raphaël Merlin. Spored koncerta je obsegal godalne kvartete Josepha Haydna, Dmitrija Šostakoviča in Roberta Schumanna, zaradi omejene dolžine današnje oddaje pa smo za predvajanje izbrali posnetka izvedb Haydnovega Kvarteta št. Št. 27 v D-duru, op. 20/4 in Kvarteta št. 8 v c-molu, op. 110 Dmitrija Šostakoviča.


4.11.2022

David Beovič

Oddajo namenjamo skladatelju Davidu Beoviču. Plodovit in vsestranski ustvarjalec posega na mnoga glasbena področja, tokrat pa boste lahko slišali izbor šestih njegovih skladb s področja resne glasbe: Dež v pratiki, Angie z, Tri preludije za tenorsko tubo in klavir, skladbo Salint za klarinet in klavir, Concertino za komorni orkester in delo z naslovom Oro (Makedonija).


31.10.2022

Mogočna trdnjava je naš Bog

<P>Osrednji mesti v sklepnem delu Glasbene jutranjice, v duhu današnjega dneva reformacije, namenjamo obsežnejšima deloma Johanna Sebastiana Bacha in Felixa Mendelssohna, ki temeljita na temi korala oziroma luteranske hvalnice Ein feste Burg ist unser Gott&nbsp;-&nbsp;Mogočna trdnjava je naš Bog. Bach jo je sredi dvajsetih let 18. stoletja uporabil v svoji istoimenski kantati št. 80, zloženi prav za praznik reformacije, Mendelssohn pa dobro stoletje pozneje v svoji Simfoniji št. 5 v d-molu, 'Reformacijski', zloženi v počastitev 300-letnice nemškega protestantizma in Augsburške veroizpovedi. Na sporedu tudi glasba Samuela Scheidta, Uroša Kreka, Franza Liszta, Césarja Francka, Ralpha Vaughana Williamsa, Heinricha Schütza in Edwarda Elgarja.</P>


31.10.2022

Mozart in Albrechtsberger

Drugi del namenjamo Koncertu za altovsko pozavno Johanna Georga Albrechtsbergerja in Mozartovi zadnji klavirski sonati <FONT size=3 face=Calibri>–</FONT> Sonati št. 18 v D-duru, K. 576. Delo, nastalo v letu 1789, je sicer del niza šestih klavirskih sonat, ki jih je Mozart posvetil pruski princesi Frederici Louisi. Čeprav jo je skladatelj sam označil za »lahko klavirsko sonato«, pa je za izvajalce vse prej kot taka, saj še zlasti zaradi obilnejše uporabe kontrapunkta velja za tehnično zahtevno.


30.10.2022

Beethovnova 9. simfonija

Dvajsetega&nbsp;avgusta lani so Simfonijo št. 9 v d-molu Ludwiga van Beethovna v Newyorški dvorani Svetovnega konferenčnega centra v nemškem Bonnu v sklopu tamkajšnjega Beethovnovega festivala izvedli mednarodno zasedena solistična zasedba, zbor Vox Bonna in sloviti katalonski orkester Le Concert des Nations, dirigiral pa je orkestrov ustanovitelj in umetniški vodja Jordi Savall. Orkester Le Concert des Nations deluje v okviru Katalonske kraljeve kapele. Skupaj z Jordijem Savallom goji zgodovinsko ustrezno izvajalsko prakso; pri tem naj omenimo, da godalci igrajo na črevnate strune, pihalci samo na lesena pihala, trobilci pa na glasbila brez ventilov, kot je recimo naravni rog. Beethovnovo Deveto simfonijo boste torej slišali v nekoliko drugačni zvočni podobi, taki, kakršna naj bi zvenela ob prvih izvedbah sredi prve polovice 19. stoletja. “Beethoven je dolgo razmišljal o Schillerjevi pesnitvi. Mislim, da je Deveta simfonija pravzaprav njegova glasbena oporoka. Prav tako kaže, da so skladatelja navdihnile revolucionarne ideje, kot so bratstvo, svoboda in enakost. Te ideale lahko iščemo v vseh njegovih skladbah, še zlasti pa v simfonijah. Mislim torej, da njegova glasba izraža ideale miru, enakosti med vsemi ljudmi, da imajo vsi enake pravice, vse to pa je še kako aktualno tudi danes.” Jordi Savall


26.10.2022

SOS 2, Spogledovanje s časom in Sedem si rož

Izpostavljamo 2. koncert letošnje sezone cikla Sodobne orkestrske skladbe, na katerem je Orkester Slovenske filharmonije vodil Titus Engel, kot solistka je nastopila Nicole Chevalier, program pa je bil v znamenju glasbe Nevilla Halla, Hansa Ambrahamsena in Carla Nielsena.Zatem se bomo ustavili na dveh vokalnih koncertih; najprej na koncertu Spogledovanje s časom, uvodnem dejanju Pretežno vokalnega cikla Slovenske filharmonije, nato pa še na prvem iz niza treh koncertov, imenovanih Jubilejnih 70 let Slovenskega okteta in Festivala Ljubljana, ki je v sredo potekal v Križevniški cerkvi v Ljubljani.V nadaljevanju oddaje se bomo odpravili v Maribor in predstavili tri glasbene dogodke – koncerta ansamblov Dissonance in Poetico Musicali v dvorani Union ter koncertni večer mednarodno obarvane komorne zasedbe, ki je v četrtek nastopila na 2. koncertu cikla Carpe artem. Prav ob koncu bomo skočili še na slovensko obalo, kjer je v portoroškem Avditoriju zvenela simfonična glasba Vladimirja Lovca.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt