Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pihalni orkester Logatec je eden najstarejših, hkrati pa tudi najopaznejših in najkakovostnejših ljubiteljskih pihalnih orkestrov oziroma godb na Slovenskem, letos praznuje 110-letnico delovanja. Orkester je namreč uradno prvič nastopil na gasilski veselici maja leta 1913 kot Godba na pihala Logatec in vse od tedaj naprej so logaški godbeniki prisotni na vseh pomembnejših dogodkih in prireditvah v domačem kraju in zunaj njega. V dolgi in bogati zgodovini Pihalnega orkestra najdemo nekaj imenitnih glasbenih imen, ki so pustila močan pečat v orkestru in pri njegovem oblikovanju, rasti skozi desetletja. Tako je recimo po prvem dirigentu in ustanovitelju orkestra Jožefu Zalarju zasedbo kar 4 desetletja vodil Alojz Velkavrh, v zadnjih desetletjih pa so kot dirigenti, kapelniki velik in pomemben pečat pustili Matjaž Albreht, ki je orkester vodil v zadnji dekadi prejšnjega tisočletja, Marjan Grdadolnik, ki ga je vodil v letih od 1999 do 2014, ter aktualni dirigent Vid Pupis, akademski glasbenik klarinetist, ki orkester vodi že skoraj desetletje, že prej pa je bil dolgo njegov polnokrvni član. Še več o zgodovini, zanimivostih, programih, ljudeh in projektih Pihalnega orkestra Logatec v pogovoru osvetljuje predsednik orkestra Marko Šraj.
Osrednje delo sklepa Glasbene jutranjice je Španska simfonija Edouarda Laloja, nastala za španskega violinskega virtuoza Pabla de Sarasata. Na sporedu še Canarios Gasparja Sanza, dvospev Luč in ljubezen, D. 352 Franza Schuberta, Koncert za rog, godala in tolkala Ezia Vittoria, Večer v Granadi iz Bakrorezov Clauda Debussyja, Sarasatejeva Koncertna fantazija za violino in orkester na teme iz Bizeteve opere Carmen, op. 25, Mladi – sekstet za pihala Leoša Janačka, Sonata za flavto in harfo Nina Rote in Rapsodični ples Uroša Kreka.
Predvajamo tri stavke iz Händlove Glasbe za kraljevi ognjemet v priredbi za trobilni ansambel Daniela Guyota in Koncert za violo in orkester v D-duru Franza Antona Hoffmeistra.
Predvajamo Tiento de falsas Joana Cabanillesa, Misso villano – Podeželsko oziroma Kmetiško mašo Janeza Krstnika Dolarja, Koncert v F-duru za tri violine, godala in basso continuo Georga Philippa Telemanna in Sinfonio di concerto grosso št. 2 v D-duru Alessandra Scarlattija.
Orkester Les Talens Lyriques je 21. avgusta 2021 nastopil v Newyorški dvorani Svetovnega konferenčnega centra v Bonnu v okviru tamkajšnjega Beethovnovega festivala. Slovito francosko zasedbo, ki je predlani praznovala tridesetletnico delovanja in se posveča predvsem glasbi starejših obdobij, še zlasti manj znanim in redkeje izvajanim delom, je na koncertu vodil njen ustanovitelj Christophe Rousset, čembalist ter strokovnjak za baročno glasbo in zgodovinsko ustrezno izvajalsko prakso. Spored je bil v celoti namenjen simfonični glasbi Ludwiga van Beethovna, in sicer značajsko kontrastnima simfonijama št. 8 in 7.
Kvartet Casals in pianist Christian Blackshaw sta 28. avgusta lani nastopila v samostanu Vilabertran v bližini katalonskega mesta Girona na skrajnem severovzhodu Španije. Glasbeniki so na sklepnem koncertu tamkajšnjega koncertnega cikla Schubertiade v Vilabertranu izvedli Godalni kvartet št. 1 v C-duru, op. 49 Dmitrija Šostakoviča in Klavirski kvintet v A-duru, op. 81 Antonina Dvoržaka, ki je v tem svojem delu zanj značilno lirično izraznost prepletel s prvinami češke ljudske glasbe. Kvartet Casals je nastopil v zasedbi: Abel Tomàs-Realp in Vera Martínez-Mehner – violina, Jonathan Brown – viola in Arnau Tomàs-Realp – violončelo.
Osrednje delo sklepa Glasbene jutranjice je skladba Cesarjev slavček češkega skladatelja Vaclava Trojana, ki jo izvajajo člani Tria Viribus Unitis. Pred tem predvajamo Siciliene Marie Therese von Paradis in Koncert za violončelo in orkester Eugena d'Alberta, v zadnji uri pa še Concertino za trobento in orkester Borisa Papandopula, Koncertno fantazijo za violino in klavir na teme iz Gershwinove opere Porgy in Bess Igorja Frolova, Koncert za fagot in 11 godalnih instrumentov Jeana Francaixa in Fantazijo na maloruske teme za violončelo in klavir Davida Popperja.
Na sporedu Impromptu št. 2 v Es-duru, op. 90 Franza Schuberta in mnogo obsežnejši Divertimento v C-duru, Hob. II/17 Josepha Haydna, ki je v letu 1761, ko je Haydn postal namestnik vodje dvorne glasbene kapele Esterhazyjevih, nastal kot poskus očarati skladateljevega delodajalca, princa Paula Antona Esterhazyja.
Na sporedu Nokturno št. 1 v es-molu, op. 33 Gabriela Fauréja, Sammartinijev Koncert v D-duru za oboo, godala in continuo, Sonata št. 3 v C-duru iz zbirke Kvartetov za nizka godala Georga Christopha Wagenseila in Concerto grosso v D-duru, op. 3, št. 5 Pietra Hellendaala.
Ugledni avstrijski pianist Rudolf Buchbinder in Simfonični orkester Bavarskega radia sta 23. decembra lani nastopila v Herkulovi dvorani Rezidence v Münchnu. Tam sta izvedla Klavirski koncert št. 24 v c-molu, K. 491 Wolfganga Amadeusa Mozarta, spored pa sta dopolnili še Beethovnova uvertura Egmont, ki je zvenela na začetku, in Simfonija št. 2 v c-molu, op. 17 Petra Iljiča Čajkovskega, ki ji je skladateljev prijatelj, priznani moskovski kritik Nikolaj Kaškin, zaradi uporabe treh ukrajinskih ljudskih napevov podelil vzdevek 'Maloruska'. Dirigirala je hongkonška dirigentka Elim Chan.
Recital mladega izraelskega pianista Toma Borrowa v londonski dvorani Wigmore. Na sporedu Italijanski koncert Johanna Sebastiana Bacha, Preludij, koral in fuga Cesarja Francka in Variacije na Corellijevo temo Sergeja Rahmaninova. Tom Borrow je aktualni BBC-jev Umetnik nove generacije.
Dvořákova simfonična pesnitev Zlati kolovrat po istoimenski baladi Karla Jaromirja Erbna, klavirski cikel Pomlad Josefa Suka in Straussova orkestrska suita iz opere Kavalir z rožo so osrednja dela sklepa Glasbene jutranjice. Na sporedu še suita št. 3 Stari spevi in plesi za lutnjo Ottorina Respighija, Beethovnov Andante favori in Scaramouche – suita za saksofon in klavir Dariusa Milhauda.
Na sporedu so Skladbe za trio v B-duru Marina Maraisa, Passacaglia v g-molu – Sonata št. 16 iz cikla Rožnovenskih sonat Heinricha Ignaza Franza von Bibra, Heinichenov Koncert v D-duru, Seibel 226 in Sonata št. 5 v f-molu za violino in instrument s tipkami, BWV 1018 Johanna Sebastiana Bacha.
Drugi del namenjamo Impromptuju za harfo, op. 86 Gabriela Fauréja, študiji uporabe celotonske lestvice v skladbi, odeti v impresionistične zvočne odtenke, in Simfoniji št. 55 v Es-duru z vzdevkom Ravnatelj Josepha Haydna.
Simfonični orkester mesta Birmingham je pod vodstvom gostujočega izraelskega dirigenta Ilana Volkova 22. februarja letos nastopil v Simfonični dvorani v Birminghamu. Na začetku je zvenela Sibeliusova simfonična pesnitev Okeanide, spored je zaokrožila skladateljeva Simfonija št. 5 v Es-duru, op. 82, vmes pa sta zvenela še Klavirski koncert št. 3 v C-duru, op. 26 Sergeja Prokofjeva in svetovna premiera skladbe Demon, novega dela, ki ga je nedavno po naročilu ob stoti obletnici Simfoničnega orkestra mesta Birmingham zložila Freya Waley-Cohen. Kot solistka se je v klavirskem koncertu predstavila britanska pianistka Isata Kanneh-Mason.
Komorna glasba dveh skladateljev pianistov Wolfganga Amadeusa Mozarta in Gabriela Fauréja. Predvajamo posnetke s koncerta ansambla Nash, ki je 17. aprila letos nastopil v dvorani Wigmore v Londonu, v sklopu BBC-jevega koncertnega cikla The Lunchtime Concerts. Ansambel Nash redno nastopa v omenjenem ciklu kot rezidenčni ansambel. Na aprilskem koncertu je izvedel komorno različico Mozartovega Klavirskega koncerta št. 14 v Es-duru, ki je posvečen skladateljevi nadarjeni učenki Barbari von Ployer, nečakinji salzburškega uradnika na cesarskem dvoru na Dunaju, in Fauréjev Klavirski kvartet št. 1 v c-molu, op. 15, nastal v za skladatelja težavnem obdobju, v katerem je doživljal svojevrstno eksistencialno krizo.
Poudarek v zadnjem delu Glasbene jutranjice bomo dali Fandangu po Solerju Claudia Prieta, Debussyjevemu Otroškemu kotičku, Elgarjevemu glasbenemu portretu edvardijanskega Londona v uverturi Cockaigne, Katedrali Agustína Barriosa Mangoreja ter Introdukciji in rondoju capricciosu Camilla Saint-Saënsa. Na sporedu so še Uspavanka za klavir Louisa Moreauja Gottschalka, Patetični trio Mihaila Glinke in Violinski koncert Aleksandra Glazunova.
Nemški violinist, dirigent in skladatelj pretežno operne glasbe Peter Winter je bil sodobnik dunajskih klasikov. Sprva je deloval na mannheimskem dvoru, ob selitvi dvora v München pa je postal kapelnik tamkajšnje opere. Njegov Concertino za fagot in orkester sodi med pomembnejša dela z repertoarja za to glasbilo. Bil je eden najuglednejših ustvarjalcev operne glasbe svojega časa, poleg Mozarta in Josepha Weigla edini nemško govoreči skladatelj, ki mu je uspelo doseči širšo evropsko slavo in veljavo. Teme iz njegovih oper so si prepevali številni, nekateri pa so na njihovi podlagi ustvarili čisto nove skladbe. Med njimi je bil Beethoven, ki je zložil 7 variacij za klavir na temo iz Winterjeve opere 'Prekinjeno žrtvovanje' (WoO 75). Glasbeni izbor 2. dela dopolnjuje ljubezenska pesem Čudovite škrlatne vrtnice Gabriella Chiabrere, ki jo je za sopran in continuo uglasbil Giulio Caccini.
Začeli bomo s Scarlattijevo Sonato v B-duru (Kk. 551), nadaljevali s Händlovim Koncertom za dva pihalna ansambla in godala št. 2 v F-duru (HWV 333), Albicastrovim solističnim motetom Coelestes angelici chori in Otroško simfonijo Leopolda Mozarta, 1. del Glasbene jutranjice pa se bo končal s skladbo Un petit jazz/Mali jazz za flavto in kitaro Johna Williama Duarteja.
Osrednje delo sporeda koncerta, ki je bil 28. oktobra lani izveden v Koncertni dvorani Središča umetnosti v Seulu, je bil Kullervo, obsežna partitura za simfonični orkester, sopranski in baritonski vokalni solo ter moški zbor. Pred njim je zvenela simfonična pesnitev Saga, za začetek koncerta in svojo predstavitev korejskemu poslušalstvu pa je gostujoči moški zbor YL, ki je bil leta 1883 ustanovljen kot zbor Helsinške univerze, danes pa ga po večini sestavljajo študentje in alumni te osrednje finske izobraževalne institucije, predstavil dva Sibeliusova kratka moška zbora z naslovoma Venematka in Sydämeni Laulu. Prva pesem pripoveduje o Plovbi z ladjo, naslov druge pa se glasi Pesem mojega srca. 28. oktobra lani so v v Seulu poleg moškega zbora YL nastopili še moški del ljudskega zbora iz mesta Anyang, ki leži v širšem primestnem območju Seula, sopranistka Johanna Rusanen-Kartano, baritonist Tommi Hakala in Simfonični orkester Korejske radiotelevizije. Dirigiral je priznani finski dirigent Pietari Inkinen.
