Iskanje
Predstavitev projekta Balkan News – Brass AG, ki ga je v letih 2016 in 2017 v studiu 26 Radia Slovenija snemal Trobilni ansambel Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani (Brass AG) pod vodstvom prof. Dušana Krajnca, sklepamo z izborom treh del z zgoščenke: Capricciem Mire Milosavljević, skladbo Tutta la forza Davida Mastikose in delom z naslovom East Balkan Flavour, torej Vzhodno-balkanski okus Živka Vasileva.
25 min • 08. 12. 2025
Na sporedu Cantabile in presto za flavto in klavir Georgeja Enescuja, Koncert za klavir v fis-molu, op. 69 Ferdinanda Hillerja, nagradna igra, Simfonija št. 100 v G-duru, 'Vojaška' Josepha Haydna, Dve fantazijski skladbi za oboo in klavir, op. 2 Carla Nielsena, Francesca da Rimini – simfonična fantazija po Danteju, op. 32 Petra Iljiča Čajkovskega, Adagio – odlomek iz baleta Sedem lepotic Kare Karajeva in Karelia – suita za orkester, op. 11 Jeana Sibeliusa.
117 min • 08. 12. 2025
Na sporedu Ballo del Granduca Jana Pieterszoona Sweelincka, Concerto grosso v g-molu, op. 3/1 Pietra Hellendaala, Magnificat, RV610 Antonia Vivaldija, Suita za violo da gamba v F-duru Monsieurja de Sainte-Colombeja in Koncert št. 6 v A-duru Francesca Duranteja.
3 min • 08. 12. 2025
Na sporedu Ballo del Granduca Jana Pieterszoona Sweelincka, Concerto grosso v g-molu, op. 3/1 Pietra Hellendaala, Magnificat, RV610 Antonia Vivaldija, Suita za violo da gamba v F-duru Monsieurja de Sainte-Colombeja in Koncert št. 6 v A-duru Francesca Duranteja.
59 min • 08. 12. 2025
Glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta je brezčasna; nikoli je ni preveč, v izvedbah odličnih glasbenikov pa se je prav tako ni mogoče naveličati. Tokrat smo iz bogatega arhiva koncertnih posnetkov, ki jih v izmenjavi ponuja Evroradio, za predvajanje izbrali posnetek koncerta, ki je bil 5. novembra letos v Gledališču Beaulieu v Lozani. Tam je nastopil Lozanski komorni orkester, ki ga je vodil eden vodilnih strokovnjakov za glasbo starejših obdobij Ton Koopman. Spored je bil v celoti posvečen glasbi Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kot solistka se je v dveh vokalno-instrumentalnih delih – solističnemu motetu Exsultate, jubilate, K. 165 in ariji Voi avete un cor fedele, K. 217 – predstavila priznana ruska sopranistka Julija Ležneva, spored pa so dopolnile še uvertura k operi Čarobna piščal, Serenata notturna v D-duru, K. 239 in Simfonija št. 38 v D-duru, ‘Praška’.
92 min • 07. 12. 2025
Sibilinska prerokba je judovskega izvora in je nastala v drugem stoletju pred Kristusom. Preroško izročilo Sibile, kot pričajo Heraklit, Ovid, Vergil, izvira iz prvotnega prebivalstva Sredozemlja. S tem imenom so označevali device, ki so v stanju zamaknjenosti po Apolonovem navdihu napovedovale tesnobno usodo. Bile so bajeslovne osebnosti, včasih tudi resnične, če prisluhnemo Pavzaniju, ki je zapisal, da je v lidijskem mestu Eritra prebivala Sibila, ki je imela 990 let. Prav toliko je bila stara druga Sibila, ki je živela v neki jami blizu Kum v Italiji. Sibilinske prerokbe oziroma pesmi o Sibilah najdemo že v prastarih aramejskih napevih, pozneje pa med drugim tudi v glasbi Tommasa de Celana, Orlanda di Lassa, Richarda Wagnerja in Carla Orffa, ki je silovitost sibilskih prerokb zajel v apokaliptični viziji svojega zadnjega dela Temporum Fine Comoedia.
58 min • 06. 12. 2025
Glasbeni projekt Balkan News – Brass AG je nastajal v letih 2016 in 2017 v Studiu 26 Radia Slovenija, kjer je pridno snemal Brass AG – Trobilni ansambel Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod vodstvom idejnega vodje projekta in dirigenta prof. Dušana Krajnca. Izšel je album, ki vsebuje glasbo držav s širšega področja Balkana, ki ni omejena samo na geografske meje. Glasbo so tako prispevali skladatelji iz Avstrije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Srbije, Bolgarije in Slovenije. Trobilnemu ansamblu Akademije za glasbo in dirigentu, prof. Dušanu Krajncu je uspelo k sodelovanju privabiti mlade glasbene ustvarjalke in ustvarjalce, študentke in študente ter že uveljavljene glasbene umetnike iz omenjenih držav. Novonastala glasba vsebuje glasbeno-umetniške značilnosti okolja, od koder posamezni avtorji izhajajo; dotika se tradicionalnih glasbenih prvin v moderni preobleki s prepoznavno vsebino in jasnim sporočilom. Prva od dveh oddaj iz niza, ki ga namenjamo temu projektu, prinaša skladbo prodornega mladega slovenskega skladatelja Tilna Slakana z naslovom Utrip, Štajersko Rock balado izkušenega avstrijskega glasbenega ustvarjalca Christopha Wundracka, Međimursko pjesmo v Zagrebu rojene skladateljice in muzikologinje Helene Skljarov in delo z naslovom Presence mlade črnogorske skladateljice Nine Perović.
28 min • 01. 12. 2025
Na sporedu Pavana za umrlo infantinjo Maurica Ravela v transkripciji za klavir Konrada Ragossniga, uvertura k operi Čarostrelec Carla Marie von Webra, Septet za trobento, klavir in godala, op. 65 Camilla Saint-Saënsa, Po prebiranju Danteja - sonata quasi una fantasia iz II. zvezka Leta romanja Franza Liszta, Suita za trinajst pihalnih inštrumentov v B-duru, op. 4 Richarda Straussa, Sonatina za klarinet in klavir Josepha Horowitza in Simfonija št. 1 v F-duru, op. 29 Leevija Madetoje.
118 min • 01. 12. 2025
Na sporedu Ples blaženih duhov iz 2. dejanja opere Orfej in Evridika Christopha Willibalda Glucka, Fuga v g-molu za lutnjo, BWV 1000 Johanna Sebastiana Bacha, Concerto grosso v D-duru, op. 3/4 Francesca Barsantija, Balletti lamentabili a 4 – suita za violino, dve violi in continuo v e-molu Heinricha Ignaza Franza Bibra in Glasba za kraljevi ognjemet – suita za orkester v D-duru, HWV 351 Georga Friedricha Händla.
31 min • 01. 12. 2025
Na sporedu Ples blaženih duhov iz 2. dejanja opere Orfej in Evridika Christopha Willibalda Glucka, Fuga v g-molu za lutnjo, BWV 1000 Johanna Sebastiana Bacha, Concerto grosso v D-duru, op. 3/4 Francesca Barsantija, Balletti lamentabili a 4 – suita za violino, dve violi in continuo v e-molu Heinricha Ignaza Franza Bibra in Glasba za kraljevi ognjemet – suita za orkester v D-duru, HWV 351 Georga Friedricha Händla.
60 min • 01. 12. 2025
Predvajamo posnetke s koncerta Simfoničnega orkestra Praškega radia, ki je 9. decembra lani nastopil v Dvořákovi dvorani Rudolfinuma v Pragi. Umetniško vodstvo na koncertu je prevzel violinist Renaud Capuçon in se predstavil tudi kot solist v redkeje izvajanem Violinskem koncertu Gabriela Fauréja. Spored sta dopolnili Fauréjeva suita Pelléas in Melisanda, op. 80 in Simfonija št. 3 v a-molu, op. 56 'Škotska' Felixa Mendelssohna. Naročnica glasbe za londonsko uprizoritev simbolistične igre Maurica Maeterlincka gospa Campbell je o Fauréju zapisala: "Z najnežnejšim navdihom je dojel poetično čistost, ki prežema in obdaja Maeterlinckovo ljubko igro."
75 min • 30. 11. 2025
Valkire so v nordijski mitologiji božanske device, ki med padlimi bojevniki izberejo najpogumnejše in jih privedejo v Valhalo, bajeslovno Odinovo domovanje. Ob koncu visokega srednjega veka so se v pripovedih skaldov spremenile v čudovite mlade bojevnice s šlemi in oklepi, oborožene s kopjem in morilsko dvorezno sekiro. Na nevidnih krilatih konjih so letale nad bojišči, izbirale tiste, ki jim je bilo usojeno, da se bojujejo Odinu ob boku, in jih vodile v ogromno dvorano s 540 vrati, pokrito s pozlačenimi ščiti, ki so jo razsvetljevali lesketajoči se meči. V glasbenem svetu je najbrž najbolj znano delo, v katerem najdemo Valkire, istoimenska opera Richarda Wagnerja. V Wagnerjevem Somraku bogov pa najdemo Norne iz srednjeveških skandinavskih in germanskih sag. Norne so v sredozemskih bajeslovjih boginje usode: grške mojre in rimske parke. Hčerke Zevsa in Temide; Kloto je predla nit življenja, Lahesis jo je navijala na preslico, Atropo jo je prerezala ob smrtni uri. Njihovemu početju se ni bilo mogoče upreti, niti bogovi jim niso smeli oporekati. Bile so zakon narave, ki ga je poosebljala Ananke, božanstvo, ki se je skupaj s Kronosom izvilo in prvobitnega kaosa. V Shakespearjevi tragediji Macbeth se prikažejo v prvem prizoru kot tri vešče in bojevnikom prerokujejo usodo, ki jih čaka. Najdemo pa jih tudi v glasbi Bedřicha Smetane, Christopha Willibalda Glucka, Johannesa Brahmsa in Hermanna Reuterja.
59 min • 29. 11. 2025
Na sporedu so Sonata za inštrument s tipkami št. 84 v D-duru Antonia Solerja, Suita v D-duru Georga Philippa Telemanna, Sonata št. 3 v c-molu za flavto, godala in basso continuo Alessandra Scarlattija, Concertino za harfo, flavto, oboo, klarinet in fagot Josepha Weigla in Variacije v C-duru za instrument s tipkami Michaela Haydna.
111 min • 24. 11. 2025
Na sporedu so Štirje valčki za klavir Milana Kymličke, Simfonija št. 1 v c-molu, op. 11 Felixa Mendelssohna, pogovor Anamarije Štukelj Cusma z violinistom Volodjo Balžalorskim pred koncertom ob 25-letnici zasedbe Trio Amael, Nokturno v Es-duru za klavirski trio, op. 148 Franza Schuberta, Koncertna skladba za violončelo in orkester v D-duru, op. 12 Ernőja Dohnányija in 'Metamorfoze jesenske pokrajine v Sokolovi pustinji', 1. stavek Sonate za violino in harfo Valerija Kikte.
111 min • 24. 11. 2025
Na sporedu so Sonata za inštrument s tipkami št. 84 v D-duru Antonia Solerja, Suita v D-duru Georga Philippa Telemanna, Sonata št. 3 v c-molu za flavto, godala in basso continuo Alessandra Scarlattija, Concertino za harfo, flavto, oboo, klarinet in fagot Josepha Weigla in Variacije v C-duru za instrument s tipkami Michaela Haydna.
30 min • 24. 11. 2025
Na sporedu so Sonata za inštrument s tipkami št. 84 v D-duru Antonia Solerja, Suita v D-duru Georga Philippa Telemanna, Sonata št. 3 v c-molu za flavto, godala in basso continuo Alessandra Scarlattija, Concertino za harfo, flavto, oboo, klarinet in fagot Josepha Weigla in Variacije v C-duru za instrument s tipkami Michaela Haydna.
58 min • 24. 11. 2025
Predvajamo posnetka s koncerta, ki je bil izveden 10. maja letos v berlinski Filharmoniji. Tamkajšnji matični Berlinski filharmonični orkester je pod vodstvom Sakarija Orama izvedel spored, ki je bil v celoti posvečen Gustavu Mahlerju. Najprej je zazvenel Adagio Mahlerjeve nedokončane Simfonije št. 10 v kritični izdaji Erwina Ratza, osrednje delo koncertnega večera pa je bila Pesem o zemlji, v kateri sta z orkestrom nastopila še tenorist Benjamin Bruns in baritonist Michael Volle. Obsežno delo za dva pevca in orkester je po zasnovi blizu simfoniji, tak je tudi podnaslov. Če bi ga Mahler naslovil simfonija, bi bila to njegova deveta po vrsti – magično število v simfoničnem svetu, s katerim je bil skladatelj močno obremenjen. Prepričan je bil, da po vzoru Beethovna in Brucknerja v življenju ne bo zmogel napisati več kot devet simfonij. Vraževerno je hotel pretentati usodo in vsaj za nekaj let odložiti smrt.
97 min • 23. 11. 2025
Demoni so sinovi islamskega hudobca Iblīsa in so bili ustvarjeni dva tisoč let pred Adamom. Narejeni so iz temnega ognja brez dima. So izvor duhovnega dvojnika Doppelgängerja. Če prodrejo v telo človeških bitij, povzročajo božjast in bolezni, tudi neozdravljive. Po Borgesu se sprva kažejo "v podobi oblakov ali kot visoki, nedoločeni stebri; nato po svoji všeči privzamejo podobo človeka, šakala, volka, leva, škorpijona ali kače." Lamije so zlovešče prikazni, puščavska bitja, pol ženske, pol kače, vampirske zapeljivke samotnih popotnikov. V Ajshilovi Oresteji pa Oresta, ki ga bremeni krivda za umor matere Klitajmnestre, zasledujejo Erinije, predolimpske boginje maščevanja, neizprosne preganjalke morilcev in krivoprisežnikov. Ko ga izsledijo v Atenah, v katerih se je zatekel v Atenin tempelj, ga obkolijo in med grozečim plesom zapojejo svoj pošastni spev. La belle Dame sans Merci pa je balada Johna Keatsa po srednjeveškem izročilu o prelepi, toda kruti vili, ki zapelje in pogubi viteza. Omenjena domišljijska bitja najdemo tudi v glasbi Césarja Francka, Edwarda MacDowella, Lorene McKennitt, Iannisa Xenakisa, Pascala Dusapina, Othmarja Schoecka, Huga Wolfa in Antonia Vivaldija.
60 min • 22. 11. 2025
Concertino, "mali koncert", je nekoliko lahkotnejša in krajša oblika koncertne skladbe, ki je bila priljubljena predvsem v 19. in v prvi polovici 20. stoletja. Za to formo se je pri komponiranju odločilo tudi nekaj slovenskih glasbenih ustvarjalcev. Predstavljamo tri izmed njih: Concertino za klavir in godala Lucijana Marije Škerjanca, Concertino za piccolo in orkester Uroša Kreka in Concertino za harfo in godala Zvonimirja Cigliča.
52 min • 17. 11. 2025
Na sporedu Pesem noči za violino in klavir, op. 15/1 Edwarda Elgarja, Ples uric iz opere La Gioconda Giacoma Puccinija, Andante spianato in velika briljantna poloneza, op. 22 Frédérica Chopina, 'Jupiter – glasnik veselja', 4. stavek iz suite Planeti Gustava Holsta, Klavirski kvartet v Es-duru, op. 47 Roberta Schumanna in Intermezzo iz 3. dejanja Puccinijeve opere Manon Lescaut.
116 min • 17. 11. 2025
