Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
John Aaron Lewis je bil rojen 3. maja 1920 v La Grangeu v državi Illinois. Klavir je začel igrati pri sedmih letih. Študiral je antropologijo in glasbo na univerzi v New Mexicu. Leta 1942 je šel v vojsko, kjer se je spoprijateljil s poznejšim prvim bobnarjem Modem Jazz Quarteta Kennyjem Clarkom. Po koncu vojne ga je prav Clarke uvedel v Gillespiejev veliki orkester, v katerem je na klavirju nadomestil večno nezanesljivega Buda Powlla, za orkester pa je tudi aranžiral.
V Bremnu vsako leto pripravijo večere nemškega, evropskega in svetovnega jazza ter jazza vsakokratne gostujoče države. Nocojšnjo oddajo bomo namenili nekaterim izvajalcem, ki se bodo predstavili občinstvu, glasbenim promoterjem in kritikom iz Nizozemske in Nemčije. Slišali bomo naslednje izvajalce: bobnarja Guya Salamona, Marmoucha Orchestra, basista Alessandra Fongara, saksofonista Tineke Postma in Bena van Gelderja, zasedbo Masaa in pianistko Julio Kadel.
V Bremnu vsako leto pripravijo večere nemškega, evropskega in svetovnega jazza ter jazza vsakokratne gostujoče države. Nocojšnjo oddajo bomo namenili nekaterim izvajalcem, ki se bodo predstavili občinstvu, glasbenim promoterjem in kritikom iz Evrope in ostalega sveta. Slišali bomo naslednje izvajalce: norveško pianistko Liv Andreo Hauge, finsko saksofonistko Lindo Fredriksson, francosko pevko Leilo Martial, kitarista Bálinta Gyémánta, izraelskega klarinetista Orana Etkina, angleškega pianista Sultana Stevensona in kanadskega pianista Andyja Milna.
V nocojšnji oddaji bomo poslušali glasbo Aleša Rendle, ki se bo v nedeljo, 7. aprila, predstavil s svojim novim kvintetom na koncertu v Cukrarni v okviru cikla Jazz ars All Stars v organizaciji našega radia. Pridružili se mu bodo Aljoša Kavčič pri klavirju, Jošt Lampret na basu, Primož Fleischman na saksofonu in Aljaž Rendla na klarinetu. Jazzovski veteran – bobnar in skladatelj Aleš Rendla je izjemno tehnično podkovan, vrhunsko izobražen in vešč raznovrstnih žanrov in slogov, skratka je celovita glasbena osebnost. Na slovenski glasbeni sceni je prisoten že kar nekaj desetletij. Igral je v nekaterih ključnih jazzovskih zasedbah – Begnagrad, Quatebriga in Fake Orchestra, je tudi član Big Banda RTV Slovenija in profesor na jazzovskem oddelku Konservatorija za glasbo v Ljubljani.
Pred bližnjim koncertom New Masada Quarteta bomo predvajali skromen izbor posnetkov Johna Zorna z zasedbo Masada in posnetka, ki sta nastala prav v Ljubljani. John Zorn je Newyorčan in letnik 1953, septembra letos bo najbrž spet delovno praznoval sedemdesetletnico. Njegov glasbeni opus je tako obširen in raznolik, da kar težko verjamemo, da ga je zmogel en sam človek. Je skladatelj, saksofonist, aranžer, producent, založnik, producent, vodja založbe Tzadik, organizator, aktivist, podpisan pod več kot stotimi samostojnimi ploščami.
Rdeča nit nocojšnje oddaje bodo povezave jazza z narodno-zabavno glasbo. V Avsenikovih zasedbah so že od nekdaj igrali pravzaprav jazzerji – ljudje, ki so to glasbo igrali in jo imel radi in jo poslušali. Tudi brata Avsenik – Vilko je bil sprva član Plesnega orkestra Radia Ljubljana. Prav tako starejši brat Atija Sossa - Mik Soss, ki je bil pozavnist v Plesnem orkestru Radia Ljubljana in v Ljubljanskem jazz ansamblu ter pozneje basist in baritonist v Ansamblu bratov Avsenik. Tudi klarinetisti Avsenikovega kvinteta so buli vrhunski – akademsko šolani glasbeniki, ki so imeli izjemno radi jazz. Omenimo Vilka Ovsenika, Zorana Komaca, Franca Tržana in Albina Rudana. Vse naštete je vzgojil Miha Gunzek, profesor klarineta na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Avsenikov kitarist Lev Ponikvar je gipsy swing igral že pred vojno – tudi v cirkusih, po vojni se je kalil v barskih zasedbah, ki jih je vodil Ferry Souvan, poznejši besedilopisec Avsenikovih uspešnic od Tam, kjer murke cveto do Robleka.
Letos je minilo sto let od rojstva po krivici manj znanega tenor saksofonista Teddyja Edwardsa. Skupaj z Dexterjem Gordonom in Wardellom Grayem je bil med najbolj obetavnimi mladimi tenor saksofonisti v poznih štiridesetih letih minulega stoletja. Za razliko od ostalih dveh se je Edwards iz osebnih razlogov odločil ostati v Los Angelesu in se ni odpravil v jazzovsko Meko – New York. To je najbrž botrovalo njegovi medijski zapostavljenosti. Večje priznanje kot pri publiki in kritikih je užival Edwards pri glasbenih kolegih.
Braco Doblekar letos praznuje osemdesetletnico, posvetili mu bomo tudi današnjo oddajo. Doblekar je poslušalcem poznan kot nepogrešljiv akter slovenske jazz, rock in pop scene od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do danes. Braco je tudi saksofonist, tolkalec, vokalist in aranžer. Bil je član nekaterih ključnih in še danes odmevnih zasedb na področju nekdanje skupne države, omenimo Generals, September, Srce, Na lepem prijazni, Jugoslovenska Pop Selekcija, pa najbolj popularna in odmevna – še danes si marsikdo požvižgava njihove skladbe – Hazard. V zadnjih letih se posveča predvsem jazzovskemu ustvarjanju, delu z mladimi zanesenjaki in vodenju in aranžiranju za big band.
V nocojšnji oddaji bomo predstavili glasbeno ustvarjanje nemškega pihalca Emila Mangelsdorffa. Igral je jazz na alt in sopran saksofonu, flavti in klarinetu ter tudi komponiral in aranžiral. Mangelsdorffa je sprva navdihoval predvsem swing, pozneje pa tudi bebop, cool in tudi fusion. Leta 1964 je napisal priročnik za igranje saksofona.
Oddajo bomo namenili glasbo saksofonista in skladatelja Ricka Margitze. Po kar 15-letnem premoru je lani izdal nov album Sacred Hearts, posnet z veliko zasedbo, katere osnova je njegov pariški kvartet. Globoko osebna plošča povzema številne osebne tragedije in travme, ki so prizadele glasbenika v zadnjem desetletju ter je posvečen prijateljem in glasbenikom, ki so se v tem obdobju poslovili za vedno. Glasba na njej je kljub vsemu optimistična in živahna.
21. aprila bodo na odru ljubljanske Drame v sklopu cikla Ars in Drama, ki ga prireja naš radijski program, nekateri naši najboljši pevci in pevke interpretirali skladbe slovenskih avtorjev. Zvrstila se bo cela plejada slovenskih vokalistk in vokalistov - Ana Bezjak, Metod Banko, Severa Gjurin, Boštjan Gombač, Tomaž Hostnik, Andraž Hribar, Aleksandra Ilijevski, Jure Ivanuša, Jadranka Juras, Matija Krečič, Alma Kužel, Bossa De Novo, Nina Strnad, Janez Škof in Jurij Zrnec. V današnji oddaji bomo poslušali skladbe izvajalcev, ki bodo zapeli na prireditvi Srce šansona.
V današnji oddaji bo glavni solist v prav vseh skladbah trobentač Tomaž Gajšt. Tomaž Gajšt je Štajerc, Mariborčan in letnik 1985. Doštudiral je trobento na jazzovskem oddelku graške univerze za glasbo pri mag. Edvardu Holnthanerju. Zaradi njegove vsestranskosti in gibke prilagodljivosti vsem žanrom Gajšta zelo radi povabijo k sodelovanju tako jazzovske zasedbe kot tudi različni izvajalci popularne glasbe. Gajšt velja za enega najboljših slovenskih trobentačev v zadnjem obdobju. Odlikujejo ga izreden občutek za muziciranje, poosebljanje vsakega izvedenega dela ter odlična interpretacija. V četrtek, 11. aprila bo v Siti teatru koncert avtorske glasbe Tomaža Gajšta za matični Big Band RTV Slovenija.
Oddajo bomo namenili nemški klarinetistki in skladateljici Rebecci Trescher. Trenutno je ena najbolj prodornih mladih jazzovskih glasbenic, ki suvereno vodi različne zasedbe v razponu od dueta do njenega enajstčlanskega orkestra Eleven 11. Posnela je že sedem samostojnih albumov izključno avtorske glasbe.
Oddajo na praznični ponedeljek bomo namenili sakralni glasbi enega najpomembnejših skladateljev 20. stoletja, Dukea Ellingtona v interpretaciji slovenskih glasbenikov. Duke Ellington je v letih od 1965 do 1973, torej do leta pred svojo smrtjo, zložil tri sakralne koncerte za zasedbe, ki so ob osnovnem velikem orkestru vključevale še obširne vokalne sestave. Ljubljanski koncert Ellingtonove sakralne glasbe je odigral Big band RTV Ljubljana pod dirigentskim vodstvom Dukeovega sina Mercerja Ellingtona kot nekakšen preludij 28. mednarodnega ljubljanskega jazzovskega festivala leta 1987. Ta pomembni koncert je navdušil skoraj tisočglavo občinstvo v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani, nekaj je bilo tudi naključnih obiskovalcev, ki so se odpravili k maši in tako nehote spoznali veličastno Elllingtonovo glasbo. Spomine na koncert nam bo pripovedoval takratni solist v orkestru in današnji jazzovski urednik – Hugo Šekoranja.
Drugega marca letos se je za vedno poslovil eden najpomembnejših jazzovskih saksofonistov in skladateljev – Wayne Shorter, star je bil 89 let. V oddaji bomo v Shorterjev spomin predvajali izbor skladb iz njegovega bogatega ustvarjalnega opusa, ki jih je napisal za znamenito fusion zasedbo Weather Report.
Poslušajte skladbe v izvedbi nekaterih jazzovskih izvajalcev, ki bi letos dopolnili sto let. Poslušali boste glasbo pianistov Elma Hopea in Reda Garlanda, skladateljev in aranžerjev Mladena Gutešea in Georga Russella, bobnarja Phillyja Joea Jonesa, trobentača Fatsa Navarra, kitarista Barneya Kessella in saksofonista Serga Chaloffa.
V nedeljo, 15. januarja, se bo v Cukrarni s svojo novo zasedbo predstavil na koncertu v okviru cikla Jazz Ars All Stars. Študiral je jazz v Gradcu na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost pri profesorjih Heinrichu von Kalneinu in Karlheinzu Miklinu. Izpopolnjeval se je na univerzi Sibelius v Helsinkih na Finskem. Klemm, ki je rojen staršem madžarskih korenin, je v svoje glasbeno izročilo že od nekdaj vnašal elemente madžarske ljudske glasbe. Od leta 2008 je član ter solist Big Banda RTV Slovenija, zato živi ter ustvarja v Ljubljani, kjer je vpet v različne, tudi avtorske projekte.
Poslušajte skladbe Thea Ceccaldija in Roberta Negra, Johna Dankwortha, Amadea Tomassija, Juliusa Cannonballa Adderleya, Mary Lou Williams in Dizzyja Gillespieja, Geri Allen in Stana Kentona. Vsi so svoje skladbe namenili znamenjem horoskopa.
Dve zaporedni oddaji Jazz avenija bomo na začetku novega jazzovskega leta namenili jazzovskim interpretacijam živalskega kroga – zodiaka oziroma nebesnim znamenjem. Zodiak ali živalski krog je izpeljan iz latinskega izraza zōdiacus, pomanjševalnice od zoon – živali. Predstavlja namišljen pas na nebu, ki se razširja približno 8° na obe strani Sončeve ekliptike in vsebuje navidezne poti Lune in planetov Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra, Saturna, Urana ter Neptuna. V astronomiji živalski krog predstavlja zodiakalna ozvezdja, v astrologiji pa niz znamenj. Vsem znamenjem horoskopa so celotne albume namenili saksofonista John Danworth in Cannonball Adderley ter pianistka Mary Lou Williams.
Pred njegovim bližnjim koncertom v ljubljanskem Siti teatru, ko ga bo spremljal Big Band RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Lojzeta Krajnčana, bomo današnjo jazzovsko urico namenili Vidu Jamniku, odličnemu vibrafonistu. Rodil se je leta 1993 v Slovenj Gradcu. Z jazzom se je srečal pri enajstih letih, ko ga je v svet vibrafona popeljal legendarni hrvaški mojster Boško Petrović. Po študiju v Celovcu in Bostonu je lani magistriral v New Yorku. Vodi lastne zasedbe in nastopa v duetu s pevko Ajdo Stino Turek.
