{"links":{"first":"https://ars.rtvslo.si/api/post?categories=5&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://ars.rtvslo.si/api/post?categories=5&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=39","next":"https://ars.rtvslo.si/api/post?categories=5&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"82910","attributes":{"wp-id":639968,"date":"2020-07-28T00:20:44+02:00","modified":"2020-08-13T15:15:47+02:00","slug":"ars-humana-262","post-type":"post","title":"Napačna vprašanja, 2. del","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/07/ars-humana-262/","content":"

V tokratni oddaji Ars humana nadaljujemo naš radijski eksperiment. Tako kot prejšnji ponedeljek boste tudi tokrat lahko poslušali del pogovora, v katerem so govorci z različnih znanstvenih področij brez voditelja, časovnih omejitev in vnaprej zastavljenih vprašanj izmenjevali mnenja. Iztočnica njihovega pogovora je bil Težak problem, vprašanje, ki se glasi: kako je možno, da z nečim materialnim, kot so naši možgani, doživljamo in občutimo nekaj nematerialnega?
\nV oddaji, ki se namerno izogne strukturi moderiranega pogovora, lahko pričakujemo na videz nepovezane ideje in nerazumljiva vprašanja, zato smo se odločili, da tako eksperimentalno oddajo poimenujemo Napačna vprašanja. S tem želimo poudariti, da je lahko še tako nenavadna ideja ali nerazumno vprašanje pravzaprav tehtno, če se ga potrudimo razumeti.
\nPrejšnji ponedeljek ste lahko slišali prvi del debate, v kateri so se sodelujoči znanstveniki zaustavili ob vprašanjih vzgoje in oblik družine, medčloveških odnosov, vedno večji vlogi tehnologije v vsakdanjem življenju, atomskih bombah, manipulaciji ljudi, evoluciji, sestavnih delih zavesti, pomenu znanosti … oddaja pa se je končala v trenutku, ko so se soočili s težkim problemom.

Kako so se spopadli z njim? Je diskurz tekel gladko, so se med seboj poslušali, nadgrajevali misli, so se strinjali? Kako poteka pogovor v radijskem studiu, ko ni vnaprej pripravljenih vprašanj, časovnih pritiskov in radijskega voditelja? Oddajo je pripravila Bruna Pikš, zvočno pa jo je oblikoval Vojko Frelih. Vabljeni k poslušanju!

","excerpt":"Kako je možno, da z nečim materialnim, kot so naši možgani, doživljamo in občutimo nekaj nematerialnega? ","featured-media-id":21237,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/ars-humana/174711238","abovetitle":"","subtitle":"Kako je možno, da z nečim materialnim, kot so naši možgani, doživljamo in občutimo nekaj nematerialnega? ","category-text":"False","permalink":"2020/07/ars-humana-262/","show-start":"2020-08-10T14:05:00+02:00","show-end":"2020-08-10T15:00:00+02:00","audio-length":"3263","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/11/Napanavpraanja2.del4860867.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174711238","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"5"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"135"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21237"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/21237"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"82653","attributes":{"wp-id":638898,"date":"2020-07-21T00:20:50+02:00","modified":"2020-08-03T08:50:03+02:00","slug":"ars-humana-261","post-type":"post","title":"Napačna vprašanja, 1. del","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/07/ars-humana-261/","content":"

Tokratno oddajo Ars humana smo zasnovali kot radijski eksperiment, v katerem govorci z različnih znanstvenih področij izmenjujejo mnenja in v katerem razen krovnega Težkega problema ni vnaprej pripravljenih vprašanj kakor tudi ni klasičnega radijskega voditelja.
\nPogovor, ki ga ne urejajo pričakovani in standardizirani urejevalci prometa, lahko pripelje do na videz nepovezanih idejnih trčenj, zaide v nerazumljiva vprašanja in slepe ulice … zato smo se odločili, da ta eksperiment poimenujemo Napačna vprašanja. Z izbiro naslova želimo poudariti, da je lahko še tako nenavadna zamisel ali nerazumno vprašanje pravzaprav tehtno, če se ga potrudimo razumeti.
\nDa pa ne bi čisto vsega prepustili naključju, smo povabljenim govorcem – preden so stopili v studio – postavili le eno izhodiščno vprašanje, poimenovano Težek problem. Gre za vprašanje, kako je možno, da z nečim materialnim, kot so naši možgani, doživljamo in občutimo nekaj nematerialnega. Ta problem do danes še ni dobil pravega odgovora, s katerim bi se strinjale različne discipline.
\nPrav zato smo govorce, znanstvenike s področja filozofije, fizike, psihologije in kognitivne znanosti zaprli v studio kot v areno, vrgli mednje vprašanje in potem skozi studijsko okno opazovali dogajanje – v prihajajoči uri pa boste lahko slišali izbrani delček tega eksperimenta.
\nBo diskurz gladko potekal, se bodo govorci poslušali, nadgrajevali misli, se bodo strinjali? Kako teče pogovor v radijskem studiu, ko ni pripravljenih vprašanj, časovnih pritiskov in radijskega voditelja? Oddaja je bila premierno predvajana leta 2016, pripravila sta jo Bruna Pikš in Urban Kordeš, zvočno pa jo je oblikoval Vojko Frelih. Vabljeni k poslušanju!

","excerpt":"Še tako nenavadna zamisel ali nerazumno vprašanje je pravzaprav tehtno, če se ga potrudimo razumeti. ","featured-media-id":21171,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/ars-humana/174709726","abovetitle":"","subtitle":"Še tako nenavadna zamisel ali nerazumno vprašanje je pravzaprav tehtno, če se ga potrudimo razumeti. ","category-text":"False","permalink":"2020/07/ars-humana-261/","show-start":"2020-08-03T14:05:00+02:00","show-end":"2020-08-03T15:00:00+02:00","audio-length":"2899","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/03/Napanavpraanja1.del4852310.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174709726","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"5"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"135"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21171"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/21171"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"82385","attributes":{"wp-id":637844,"date":"2020-07-14T00:20:56+02:00","modified":"2020-07-27T08:06:09+02:00","slug":"ars-humana-260","post-type":"post","title":"Koristnost nekoristnega","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/07/ars-humana-260/","content":"

»Ne zavedamo se, da literatura in humanistična znanja, da kultura in izobrazba sestavljajo idealno plodovno tekočino, v kateri se lahko silovito razvijajo ideje o demokraciji, svobodi, pravičnosti, laičnosti, enakosti, pravici do kritike, strpnosti, solidarnosti in splošnem dobru.« V knjigi Koristnost nekoristnega zapiše italijanski filozof, predavatelj in strokovnjak za renesanso Nuccio Ordine. Nuccia Ordina sta pred mikrofon povabila Goran Tenze in Saška Rakef, slišali pa boste tudi odlomke iz njegove knjige v prevodu Irene Trenc Frelih. Vabljeni k poslušanju.

","excerpt":"Kakšno je življenje človeka v družbi, ki izžene poezijo?","featured-media-id":21056,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/ars-humana/174707797","abovetitle":"","subtitle":"Kakšno je življenje človeka v družbi, ki izžene poezijo?","category-text":"False","permalink":"2020/07/ars-humana-260/","show-start":"2020-07-27T14:05:00+02:00","show-end":"2020-07-27T15:00:00+02:00","audio-length":"2463","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/22/Koristnostnekoristnega4843056.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174707797","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"5"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"45"},{"type":"Author","id":"135"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21056"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/21056"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"82107","attributes":{"wp-id":636374,"date":"2020-07-07T00:20:40+02:00","modified":"2020-07-21T11:06:06+02:00","slug":"ars-humana-256","post-type":"post","title":"In vendar so jih brali","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/07/ars-humana-256/","content":"

Martin Luther, Philipp Melanchthon, Jean Calvin, Matija Vlačić Ilirik, Primož Trubar, Janez Ludvik Schönleben, Nicollò Machiavelli, Jean Bodin, Hugo Grotius, Montesquieu, Jean-Jacques Rousseau, Paracelsus, Nikolaj Kopernik, Erazem Rotterdamski ...
\nTo so le nekateri izmed avtorjev prepovedanih del, ki jih hrani zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice. Vsebinski in žanrski razpon teh dragocenih starih tiskov je širok: od protestantskih del do renesančne politične filozofije, od znanstvenih in psevdoznanstvenih del do leposlovja.
\nO značilnostih knjižne cenzure v zgodnjem novem veku ter avtorjih in bralcih prepovedanih knjig na Slovenskem se bomo pogovarjali z raziskovalcem na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU dr. Luko Vidmarjem ter dr. Sonjo Svoljšak iz Narodne in univerzitetne knjižnice, Zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov. Oddajo bomo prepletli z odlomki iz strokovne publikacije In vendar so jih brali. Prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice.

","excerpt":"O značilnostih knjižne cenzure v zgodnjem novem veku ter avtorjih in bralcih prepovedanih knjig na Slovenskem. ","featured-media-id":21022,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/ars-humana/174707502","abovetitle":"","subtitle":"O značilnostih knjižne cenzure v zgodnjem novem veku ter avtorjih in bralcih prepovedanih knjig na Slovenskem. ","category-text":"False","permalink":"2020/07/ars-humana-256/","show-start":"2020-07-20T14:05:00+02:00","show-end":"2020-07-20T15:00:00+02:00","audio-length":"3434","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/21/Invendarsojihbrali4841310.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174707502","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"5"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"135"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21022"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/21022"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"81834","attributes":{"wp-id":635204,"date":"2020-06-30T00:20:54+02:00","modified":"2020-07-13T15:24:06+02:00","slug":"ars-humana-259","post-type":"post","title":"100 let po požigu Narodnega doma – zakaj ga Italijani še vedno tako težko vračajo","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/06/ars-humana-259/","content":"

Slovenci že vse od leta 1945 pričakujemo vrnitev Narodnega doma, ki so ga pred 100 leti uničili fašisti. Italija je obljubila, da bo Narodni dom vrnila, a kot smo lahko prebrali v tržaškem Il Piccolu, so pri tem še vedno neznanka poteze tržaške občine in da \"obstaja tveganje, da bo vse padlo v vodo\".
\nZakaj je tako težko vrniti Narodni dom, kaj pomeni vrnitev za Slovence v Furlaniji - Julijski krajini, ali je fašizem iz Trsta odšel ali se je le potuhnil, je Trst še prijazno mesto za sobivanje, kaj pomeni za Slovenijo prisotnost Slovencev v FJK, je le nekaj vprašanj, ki jih je voditelj oddaje Alen Jelen načel z gosti: mestno svetnico Valentino Repini, zgodovinarjem z Odseka za zgodovino Narodne in študijske knjižnice Štefanom Čokom, odvetnikom, profesorjem Petrom Močnikom, deželnim predsednikom stranke Slovenska skupnost, podpredsednikom tržaškega občinskega sveta Igorjem Švabom in filozofom ter profesorjem Jernejem Ščekom. Oddajo smo izvedli v neposrednem prenosu iz Tržaškega knjižnega središča.

","excerpt":"Neposredni radijski prenos iz Tržaškega knjižnega središča","featured-media-id":null,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/ars-humana/174706002","abovetitle":"","subtitle":"Neposredni radijski prenos iz Tržaškega knjižnega središča","category-text":"False","permalink":"2020/06/ars-humana-259/","show-start":"2020-07-13T14:05:00+02:00","show-end":"2020-07-13T15:00:00+02:00","audio-length":"3754","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/13/100letpopoiguNarodnegadomazakajgaItalijanievednotakotekovraajo4834617.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174706002","embed":"https://www.facebook.com/watch/?v=2664711507178107","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"5"},{"type":"Category","id":"81"},{"type":"Category","id":"185"}],"meta":{"count":3}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"4"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":null},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"20934"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20934"}}}},{"type":"Post","id":"81575","attributes":{"wp-id":634790,"date":"2020-06-27T17:25:00+02:00","modified":"2020-07-06T14:25:19+02:00","slug":"sprava-ranjenega-naroda","post-type":"post","title":"Sprava ranjenega naroda","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/06/sprava-ranjenega-naroda/","content":"

\"Je Prešernov klic iz Zdravljice ‘edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo’ dandanes obrnjen bolj k preteklosti ali k prihodnosti? Smemo upati, da bomo kdaj poleg obstoječega spravno nejasnega spomenika postavili tudi jasen obelisk sprave? Še lahko verjamemo v uresničitev prešernovske želje, da ‘koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan’ in da bomo tudi doma kdaj zaživeli spravno? Še lahko dosežemo dialoško argumentiran pogovor o odgovornosti za tragične slovenske delitve v naši zgodovini? Kaj narediti, popraviti in pripraviti, da bi lahko živeli spravno?\" so v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti zapisali člani pripravljalnega odbora simpozija Slovenska sprava, ki je junija potekal v Ljubljani, akademik dr. Tadej Bajd, akademik dr. Tine Hribar, akademik dr. Jože Krašovec in izredni član SAZU dr. Peter Vodopivec. Simpozij je potekal ob 30. obletnici spravne slovesnosti v Rogu in 100. obletnici rojstva nadškofa dr. Alojzija Šuštarja.

Med govorci je bil tudi izredni profesor za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Tomaž Erzar, ki je predstavil prispevek z naslovom Ranjeni in ranljivi narod – zgodbe, ki jih želimo povedati svojim otrokom. O različnih vidikih sprave in odnosu Slovencev do tega vprašanja se bomo z dr. Erzarjem pogovarjali v tokratni oddaji.

","excerpt":"Simpozij SAZU: Zakaj smo 30 let po slovesnosti v Rogu tako razdeljeni?","featured-media-id":20863,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/ars-humana/174704637","abovetitle":"","subtitle":"Simpozij SAZU: Zakaj smo 30 let po slovesnosti v Rogu tako razdeljeni?","category-text":"False","permalink":"2020/06/sprava-ranjenega-naroda/","show-start":"2020-07-06T14:05:00+02:00","show-end":"2020-07-06T15:00:00+02:00","audio-length":"3090","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/06/Spravaranjeneganaroda4825878.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174704637","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"5"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"26"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20863"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20863"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"80817","attributes":{"wp-id":632328,"date":"2020-06-16T00:20:46+02:00","modified":"2020-06-29T07:59:13+02:00","slug":"ars-humana-258","post-type":"post","title":"Trboveljska knjiga","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/06/ars-humana-258/","content":"

Slovenska matica že leta neguje kulturno-zgodovinski spomin tudi z zbirko Mestne knjige. Pred kratkim je v omenjeni zbirki objavila Trboveljsko knjigo, lepljenko o mestu v času in prostoru. Knjigo je uredil pesnik, pisatelj in esejist Uroš Zupan; vanjo je uvrstil antološki izbor pesnikov, pisateljev in zgodovinskih oseb ter bogat izbor trboveljskega slikarstva. Zaradi objavljenih receptov, ki jih je zabeležila etnologinja Jana Mlakar Adamič, pa knjiga skoraj diši. Več o Trbovljah, knjigi in še čem bosta v oddaji Ars humana (v pogovoru z Markom Goljo) povedala urednik Uroš Zupan in eden izmed njenih avtorjev, prof. Aleš Leko Gulič, za pokušino pa bosta tudi kaj prebrala.

","excerpt":"V oddaji boste izvedeli marsikaj o Trbovljah, pa tudi, kaj je zlati prah.","featured-media-id":20708,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/ars-humana/174701520","abovetitle":"","subtitle":"V oddaji boste izvedeli marsikaj o Trbovljah, pa tudi, kaj je zlati prah.","category-text":"False","permalink":"2020/06/ars-humana-258/","show-start":"2020-06-29T14:05:00+02:00","show-end":"2020-06-29T15:00:00+02:00","audio-length":"3109","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/19/Trboveljskaknjiga4805649.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174701520","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"5"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"20"},{"type":"Author","id":"90"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20708"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20708"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"80518","attributes":{"wp-id":631443,"date":"2020-06-09T00:21:05+02:00","modified":"2020-06-23T08:40:56+02:00","slug":"ars-humana-257","post-type":"post","title":"Dr. Zdenka Čebašek Travnik: 20 odstotkov prebivalstva se srečuje s tesnobo zaradi epidemije","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/06/ars-humana-257/","content":"

Zdenka Čebašek Travnik se v jesen ne ozira z optimizmom, saj ji ni znano, da bi se zgodile bistvene spremembe v organizaciji zdravstvenega sistema. Pravi, da je strah pred drugim valom epidemije večji kot pred prvim. Veliko je neznank, na katere nismo pripravljeni in se na njih tudi ne moremo pripraviti. Največ, kar lahko vsak stori je, da upošteva vse ukrepe proti širjenju virusa.
\nPri nas še nimamo raziskav o psiholoških učinkih epidemije, se pa sklepa, da se približno 20 odstotkov prebivalstva v podobnih razmerah srečuje s tesnobnimi stanji. Dr. Čebašek Travnik poudarja, da se tesnobo najlažje razrešuje v krogu družine, najtežje pa je pri tistih, ki so sami. Izhodišče za pogovor je bilo dostojanstvo starostnikov, ki so bili med najbolj izoliranimi - njihova zdravstvena oskrba in širši odnos družbe do njih.

","excerpt":"Gostja je psihiatrinja, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije in nekdanja varuhinja človekovih pravic","featured-media-id":20733,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/ars-humana/174701980","abovetitle":"","subtitle":"Gostja je psihiatrinja, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije in nekdanja varuhinja človekovih pravic","category-text":"False","permalink":"2020/06/ars-humana-257/","show-start":"2020-06-22T14:05:00+02:00","show-end":"2020-06-22T15:00:00+02:00","audio-length":"1819","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/22/Dr.ZdenkaebaekTravnik20odstotkovprebivalstvasesreujestesnobozaradiepidemije4807764.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174701980","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"5"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"1"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20733"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20733"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"80420","attributes":{"wp-id":631120,"date":"2020-06-05T14:21:27+02:00","modified":"2020-06-15T15:15:09+02:00","slug":"veliki-zveri-dr-miha-krofel","post-type":"post","title":"Velike zveri","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/06/veliki-zveri-dr-miha-krofel/","content":"

V današnji oddaji ARS humana bomo govorili o tako imenovanih velikih zvereh, ki vzbujajo med prebivalstvom najrazličnejše odzive in čustva, ki segajo od popolnega zavračanja do popolnega sprejemanja. Vsako leto znova se namreč pojavijo ostre razprav o tem, ali naj država odredi večji odstrel medvedov in volkov ali ne. V te dileme posegajo najrazličnejši deležniki od politikov do kmetovalcev in strokovnjakov in do najrazličnejših gibanj. Zato smo se o tem pogovarjal z docentom dr. Miho Kroflom, ki je lani na začetku leta v enem od zapisov na spletni strani metina lista med drugim razmišljal, navajam:

»Največ Slovencev bi bilo verjetno zadovoljnih, če bi se populacija v čim večji meri uravnavala z naravnimi mehanizmi, tako da ne bi bilo potrebe po večjih odstrelih, še vedno pa, da število ne bi naraščalo. Medvedov bi moralo biti dovolj, da bi v gozdu opravljali svojo ekološko vlogo (npr. raznašanje semen in odstranjevanje mrhovine v gozdovih) ter nudili ekosistemske storitve (npr. možnost izvajanja ekoturizma), obenem pa bi povzročali čim manj težav ljudem. Verjetno bi se s takšno situacijo strinjal kar velik del naših državljanov. Vendar, kako to doseči? Do neke mere lahko k temu pomaga znanost – raziskave o ekologiji medveda in o dejanskih učinkih, ki jih dosežejo različni upravljavski ukrepi. Temu slovenski in tuji raziskovalci v zadnjih letih posvečamo kar nekaj pozornosti, tako da danes poznamo že marsikateri odgovor, nekaj vprašanj pa kljub temu ostaja še neraziskanih. Na primer številčnost medvedov je precej dobro ocenjena (v povprečju 800-900 medvedov lansko leto), dobro imamo dokumentiran tudi njen porast v zadnjih desetletjih.« Konec navedka.

\"\" — Uspavanje geparda, Namibija, 2006.
*foto:* Joerg Melzheimer

Dr. Miha Krofel se raziskovalno ukvarja predvsem z ekologijo in upravljanjem z velikimi zvermi v Evropi, Afriki in Aziji. Do zdaj je največ dela opravil na evrazijskem risu, rjavem medvedu, volku in šakalih, sodeluje pa tudi pri raziskavah na leopardih, gepardih, snežnih leopardih, jelenjadi, gamsu, krokarjih, ujedah, kuščarjih in združbi mrhovinarjev v dinarskih gozdnih ekosistemih. Živali ga zanimajo že od otroštva dalje, zato je to navdušenje krojilo tudi njegovo šolanje, njegovo prostovoljstvo in nato prvo zaposlitev. Na vprašanje, zakaj se je odločil prav za preučevanje velikih zveri, dr. Miha Krofel odgovori, da so ga že od nekdaj zanimali veliki sesalci. Potem pa se je odprla možnost, da bi to področje tudi podrobneje raziskoval, saj so se v tistem obdobju v naši državi začeli odpirati mednarodni projekti preučevanja velikih zveri.

\"\" — Iskanje risovih sledi, Snežnik, 2004.
*foto:* Uroš Žibrat

\"\" — Telemetrija ris, Menišija, 2005.
*foto:* Osebni Arhiv Miha Krofel

\"\" — Opazovanje gepardov, Kenija, 2009.
*foto:* Rainer Rever

\"\" — Kot predavatelj na konferenci o medvedih, Tbilisi, 2010.
*foto:* Osebni arhiv Miha Krofel.

\"\" — Uspavanje volka, Slavnik, 2011.
*foto:* Anamarija Žagar.

\"\" — V volčjem brlogu, Kočevski Rog, 2012.
*foto:* Ruben Portas.

\"\" — Telemetrija leoparda, Namibija, 2014.
*foto:* Anamarija Žagar.

\"\" — Postavljanje \"foto-pasti\" za šakala, Pelješac, Hrvaška, 2015.
*foto:* Ovidu Banea.

\"\" — Uspavanje Dimastega leoparda, Borneo-Malezija, 2018.
*foto:* Ruben Portas.

\"\" — Sledenje Snežnega leoparda, Mongolija, 2019
*foto:* Yondon Jamst

\"\" — Uspavanje Balkanskega risa, Makedonija, 2019.
*foto:* Dime Melovski

\"\" — Uspavanje risa, Kočevsko, 2019.
*foto:* Lan Hočevar.

","excerpt":"\"Opravljanje terenskih raziskav pri zvereh je lahko precej zahtevno delo,plače niso ravno briljantne, kljub temu pa te službe ne bi zamenjal za katero drugo\" -dr. Miha Krofel.","featured-media-id":20618,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/ars-humana/174700051","abovetitle":"","subtitle":"\"Opravljanje terenskih raziskav pri zvereh je lahko precej zahtevno delo,plače niso ravno briljantne, kljub temu pa te službe ne bi zamenjal za katero drugo\" -dr. Miha Krofel.","category-text":"False","permalink":"2020/06/veliki-zveri-dr-miha-krofel/","show-start":"2020-06-15T14:05:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"2548","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/13/Velikezveri-dr.MihaKrofel4795296.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174700051","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

»Največ Slovencev bi bilo verjetno zadovoljnih, če bi se populacija v čim večji meri uravnavala z naravnimi mehanizmi, tako da ne bi bilo potrebe po večjih odstrelih, še vedno pa, da število ne bi naraščalo. Medvedov bi moralo biti dovolj, da bi v gozdu opravljali svojo ekološko vlogo (npr. raznašanje semen in odstranjevanje mrhovine v gozdovih) ter nudili ekosistemske storitve (npr. možnost izvajanja ekoturizma), obenem pa bi povzročali čim manj težav ljudem. Verjetno bi se s takšno situacijo strinjal kar velik del naših državljanov. Vendar, kako to doseči? Do neke mere lahko k temu pomaga znanost – raziskave o ekologiji medveda in o dejanskih učinkih, ki jih dosežejo različni upravljavski ukrepi. Temu slovenski in tuji raziskovalci v zadnjih letih posvečamo kar nekaj pozornosti, tako da danes poznamo že marsikateri odgovor, nekaj vprašanj pa kljub temu ostaja še neraziskanih. Na primer številčnost medvedov je precej dobro ocenjena (v povprečju 800-900 medvedov lansko leto), dobro imamo dokumentiran tudi njen porast v zadnjih desetletjih.« Konec navedka.

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Uspavanje geparda, Namibija, 2006.
*foto:* Joerg Melzheimer

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Iskanje risovih sledi, Snežnik, 2004.
*foto:* Uroš Žibrat

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Telemetrija ris, Menišija, 2005.
*foto:* Osebni Arhiv Miha Krofel

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Opazovanje gepardov, Kenija, 2009.
*foto:* Rainer Rever

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Kot predavatelj na konferenci o medvedih, Tbilisi, 2010.
*foto:* Osebni arhiv Miha Krofel.

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Uspavanje volka, Slavnik, 2011.
*foto:* Anamarija Žagar.

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — V volčjem brlogu, Kočevski Rog, 2012.
*foto:* Ruben Portas.

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Telemetrija leoparda, Namibija, 2014.
*foto:* Anamarija Žagar.

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Postavljanje \"foto-pasti\" za šakala, Pelješac, Hrvaška, 2015.
*foto:* Ovidu Banea.

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Uspavanje Dimastega leoparda, Borneo-Malezija, 2018.
*foto:* Ruben Portas.

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Sledenje Snežnega leoparda, Mongolija, 2019
*foto:* Yondon Jamst

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Uspavanje Balkanskega risa, Makedonija, 2019.
*foto:* Dime Melovski

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Uspavanje risa, Kočevsko, 2019.
*foto:* Lan Hočevar.

"},{"kind":"iframe","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"5"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"108"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20618"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20618"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"80007","attributes":{"wp-id":629839,"date":"2020-05-26T00:21:09+02:00","modified":"2020-06-08T15:18:07+02:00","slug":"ars-humana-255","post-type":"post","title":"Socialna antropologinja Liza Debevec o dolgoletnem življenju v urbanih predelih afriških držav","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/05/ars-humana-255/","content":"

Tega, kako utripa življenje v različnih afriških državah, si ne moremo predstavljati po skopih informacijah, turističnih razglednicah, krajših potovanjih, medijsko posredovanih stereotipih, ki ponarejajo ali zgrešijo bistvo resničnih podob, ampak le z vključenostjo v njihov vsakdanjik. Beremo lahko sicer, da zahodnoafriška celinska država Burkina Faso, ali »Dežela pokončnih ljudi«, človeka prevzame zaradi mikavne magičnosti glasbe, ritualnih plesov in mask, zadnja leta pa zaradi terorja čeznacionalnih terorističnih skupin sodi med nevarne države, tako kot tudi severovzhodna država Etiopija, najstarejša afriška država, »križišče ljudstev«, razgibana, pestra, slikovita »zibelka človeške civilizacije«. V Etiopiji so namreč našli več milijonov let staro okostje ženskega človečnjaka, ki ga poznamo po imenu Lucy.

Socialna antropologinja dr. Liza Debevec, ki se je raziskovalno odpravila predvsem v urbane predele Afrike ter od blizu s svojo lastno udeležbo in upoštevanjem pisanih in nepisanih pravil opazovala vsakdanje življenjske prakse, od religije do načinov prehranjevanja, je omenjeni državi izbrala za domovino in dom. Vendar je dom v Etiopiji (v Adis Abebi je predavala tudi na univerzi) zaradi nevarnih razmer in nove službe na Švedskem pred kratkim zapustila. Magda Tušar jo gosti v oddaji Ars humana.

","excerpt":"\"Kos lesa lahko dolgo časa pluje po vodi, vendar nikoli ne postane krokodil\"","featured-media-id":20504,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/ars-humana/174698866","abovetitle":"","subtitle":"\"Kos lesa lahko dolgo časa pluje po vodi, vendar nikoli ne postane krokodil\"","category-text":"False","permalink":"2020/05/ars-humana-255/","show-start":"2020-06-08T14:05:00+02:00","show-end":"2020-06-08T15:00:00+02:00","audio-length":"3365","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/08/SocialnaantropologinjaLizaDebevec4788429.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174698866","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"5"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"79"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20504"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20504"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"1","attributes":{"slug":"aleksander-cobecrtvslo-si","name":"Aleksander Čobec","twitter":"@AleksanderCobec","facebook":"","title":"Novinar","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"108","attributes":{"slug":"milan-trobic","name":"dr. Milan Trobič","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"135","attributes":{"slug":"saska-rakef","name":"Saška Rakef Perko","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"20","attributes":{"slug":"praprotnix","name":"ars","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"26","attributes":{"slug":"blaz-mazi","name":"Blaž Mazi","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"4","attributes":{"slug":"alen-jelen","name":"Alen Jelen","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"45","attributes":{"slug":"goran-tenzertvslo-si","name":"Goran Tenze","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"79","attributes":{"slug":"magda-tusar","name":"Magda Tušar","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"90","attributes":{"slug":"marko-goljartvslo-si","name":"Marko Golja","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Media","id":"20504","attributes":{"wp-id":631276,"title":"8F12760B-13A0-45A3-BDCB-F18A3646AD7A","caption":"Liza Debevec","media-source":"foto: Liza Debevec, osebni arhiv ","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/8f12760b-13a0-45a3-bdcb-f18a3646ad7a-980x551.jpeg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/8f12760b-13a0-45a3-bdcb-f18a3646ad7a-360x215.jpeg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/8f12760b-13a0-45a3-bdcb-f18a3646ad7a-360x360.jpeg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/8f12760b-13a0-45a3-bdcb-f18a3646ad7a-1200x902.jpeg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20618","attributes":{"wp-id":632260,"title":"uspavanje-medveda","caption":"Uspavanje medveda, Velike Lašče, 2009.","media-source":"Marioth Eus","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/uspavanje-medveda.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/uspavanje-medveda-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/uspavanje-medveda-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/uspavanje-medveda.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20708","attributes":{"wp-id":633012,"title":"Aleš Leko Gulič + Uroš Zupan (Marko Golja)","caption":"Prof. Aleš Leko Gulič in Uroš Zupan v petek, 19. 6. 2020 zgodaj popoldne, tik pred snemanjem oddaje o Trboveljski knjigi.","media-source":"Marko Golja","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ales-leko-gulic-uros-zupan-marko-golja-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ales-leko-gulic-uros-zupan-marko-golja-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ales-leko-gulic-uros-zupan-marko-golja-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ales-leko-gulic-uros-zupan-marko-golja-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20733","attributes":{"wp-id":633459,"title":"Zdenka Čebašek Travnik","caption":"","media-source":"Zdravniška Čebašek Travnik","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/zdenka-cebasek-travnik-960x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/zdenka-cebasek-travnik-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/zdenka-cebasek-travnik-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/zdenka-cebasek-travnik.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20863","attributes":{"wp-id":636261,"title":"handshake-4040911_1920","caption":"","media-source":"Pixaby/un-perfekt","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/handshake-shaking-hands-hands-4040911/","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/handshake-4040911_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/handshake-4040911_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/handshake-4040911_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/handshake-4040911_1920-1200x653.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20934","attributes":{"wp-id":637400,"title":"Narodni dom4","caption":"","media-source":" Televizija Slovenija","media-source-url":"https://www.rtvslo.si/1920/narodni-dom-slovensko-srce-v-srediscu-trsta/522493","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/narodni-dom4.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/narodni-dom4-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/narodni-dom4-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/narodni-dom4.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21022","attributes":{"wp-id":638790,"title":"Kopernik_final","caption":"Iz strokovne publikacije In vendar so jih brali. Prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice.","media-source":"NUK","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/kopernik_final.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/kopernik_final-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/kopernik_final-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/kopernik_final.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21056","attributes":{"wp-id":639203,"title":"65271922_ordine-web_fp-xl","caption":"italijanski filozof, profesor in strokovnjak za renesanso Nuccio Ordine","media-source":"MMC","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/65271922_ordine-web_fp-xl-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/65271922_ordine-web_fp-xl-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/65271922_ordine-web_fp-xl-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/65271922_ordine-web_fp-xl.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21171","attributes":{"wp-id":640921,"title":"obraz1_-700x360","caption":"Obraz","media-source":"Žiga Korent","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/obraz1_-700x360.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/obraz1_-700x360-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/obraz1_-700x360-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/obraz1_-700x360.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21237","attributes":{"wp-id":642265,"title":"Ko v svetu vre#2","caption":"Ko v svetu vre","media-source":"Žiga Korent","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/ko-v-svetu-vre2-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/ko-v-svetu-vre2-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/ko-v-svetu-vre2-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/ko-v-svetu-vre2-1200x1198.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":39,"count":386}}}