{"links":{"first":"https://ars.rtvslo.si/api/post?categories=5&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://ars.rtvslo.si/api/post?categories=5&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=38","next":"https://ars.rtvslo.si/api/post?categories=5&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"80817","attributes":{"wp-id":632328,"date":"2020-06-16T00:20:46+02:00","modified":"2020-06-29T07:59:13+02:00","slug":"ars-humana-258","post-type":"post","title":"Trboveljska knjiga","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/06/ars-humana-258/","content":"

Slovenska matica že leta neguje kulturno-zgodovinski spomin tudi z zbirko Mestne knjige. Pred kratkim je v omenjeni zbirki objavila Trboveljsko knjigo, lepljenko o mestu v času in prostoru. Knjigo je uredil pesnik, pisatelj in esejist Uroš Zupan; vanjo je uvrstil antološki izbor pesnikov, pisateljev in zgodovinskih oseb ter bogat izbor trboveljskega slikarstva. Zaradi objavljenih receptov, ki jih je zabeležila etnologinja Jana Mlakar Adamič, pa knjiga skoraj diši. Več o Trbovljah, knjigi in še čem bosta v oddaji Ars humana (v pogovoru z Markom Goljo) povedala urednik Uroš Zupan in eden izmed njenih avtorjev, prof. Aleš Leko Gulič, za pokušino pa bosta tudi kaj prebrala.

","excerpt":"V oddaji boste izvedeli marsikaj o Trbovljah, pa tudi, kaj je zlati prah.","featured-media-id":20708,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/ars-humana/174701520","abovetitle":"","subtitle":"V oddaji boste izvedeli marsikaj o Trbovljah, pa tudi, kaj je zlati prah.","category-text":"False","permalink":"2020/06/ars-humana-258/","show-start":"2020-06-29T14:05:00+02:00","show-end":"2020-06-29T15:00:00+02:00","audio-length":"3109","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/19/Trboveljskaknjiga4805649.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174701520","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"5"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"90"},{"type":"Author","id":"20"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20708"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20708"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"80518","attributes":{"wp-id":631443,"date":"2020-06-09T00:21:05+02:00","modified":"2020-06-23T08:40:56+02:00","slug":"ars-humana-257","post-type":"post","title":"Dr. Zdenka Čebašek Travnik: 20 odstotkov prebivalstva se srečuje s tesnobo zaradi epidemije","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/06/ars-humana-257/","content":"

Zdenka Čebašek Travnik se v jesen ne ozira z optimizmom, saj ji ni znano, da bi se zgodile bistvene spremembe v organizaciji zdravstvenega sistema. Pravi, da je strah pred drugim valom epidemije večji kot pred prvim. Veliko je neznank, na katere nismo pripravljeni in se na njih tudi ne moremo pripraviti. Največ, kar lahko vsak stori je, da upošteva vse ukrepe proti širjenju virusa.
\nPri nas še nimamo raziskav o psiholoških učinkih epidemije, se pa sklepa, da se približno 20 odstotkov prebivalstva v podobnih razmerah srečuje s tesnobnimi stanji. Dr. Čebašek Travnik poudarja, da se tesnobo najlažje razrešuje v krogu družine, najtežje pa je pri tistih, ki so sami. Izhodišče za pogovor je bilo dostojanstvo starostnikov, ki so bili med najbolj izoliranimi - njihova zdravstvena oskrba in širši odnos družbe do njih.

","excerpt":"Gostja je psihiatrinja, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije in nekdanja varuhinja človekovih pravic","featured-media-id":20733,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/ars-humana/174701980","abovetitle":"","subtitle":"Gostja je psihiatrinja, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije in nekdanja varuhinja človekovih pravic","category-text":"False","permalink":"2020/06/ars-humana-257/","show-start":"2020-06-22T14:05:00+02:00","show-end":"2020-06-22T15:00:00+02:00","audio-length":"1819","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/22/Dr.ZdenkaebaekTravnik20odstotkovprebivalstvasesreujestesnobozaradiepidemije4807764.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174701980","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"5"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"1"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20733"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20733"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"80420","attributes":{"wp-id":631120,"date":"2020-06-05T14:21:27+02:00","modified":"2020-06-15T15:15:09+02:00","slug":"veliki-zveri-dr-miha-krofel","post-type":"post","title":"Velike zveri","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/06/veliki-zveri-dr-miha-krofel/","content":"

V današnji oddaji ARS humana bomo govorili o tako imenovanih velikih zvereh, ki vzbujajo med prebivalstvom najrazličnejše odzive in čustva, ki segajo od popolnega zavračanja do popolnega sprejemanja. Vsako leto znova se namreč pojavijo ostre razprav o tem, ali naj država odredi večji odstrel medvedov in volkov ali ne. V te dileme posegajo najrazličnejši deležniki od politikov do kmetovalcev in strokovnjakov in do najrazličnejših gibanj. Zato smo se o tem pogovarjal z docentom dr. Miho Kroflom, ki je lani na začetku leta v enem od zapisov na spletni strani metina lista med drugim razmišljal, navajam:

»Največ Slovencev bi bilo verjetno zadovoljnih, če bi se populacija v čim večji meri uravnavala z naravnimi mehanizmi, tako da ne bi bilo potrebe po večjih odstrelih, še vedno pa, da število ne bi naraščalo. Medvedov bi moralo biti dovolj, da bi v gozdu opravljali svojo ekološko vlogo (npr. raznašanje semen in odstranjevanje mrhovine v gozdovih) ter nudili ekosistemske storitve (npr. možnost izvajanja ekoturizma), obenem pa bi povzročali čim manj težav ljudem. Verjetno bi se s takšno situacijo strinjal kar velik del naših državljanov. Vendar, kako to doseči? Do neke mere lahko k temu pomaga znanost – raziskave o ekologiji medveda in o dejanskih učinkih, ki jih dosežejo različni upravljavski ukrepi. Temu slovenski in tuji raziskovalci v zadnjih letih posvečamo kar nekaj pozornosti, tako da danes poznamo že marsikateri odgovor, nekaj vprašanj pa kljub temu ostaja še neraziskanih. Na primer številčnost medvedov je precej dobro ocenjena (v povprečju 800-900 medvedov lansko leto), dobro imamo dokumentiran tudi njen porast v zadnjih desetletjih.« Konec navedka.

\"\" — Uspavanje geparda, Namibija, 2006.
*foto:* Joerg Melzheimer

Dr. Miha Krofel se raziskovalno ukvarja predvsem z ekologijo in upravljanjem z velikimi zvermi v Evropi, Afriki in Aziji. Do zdaj je največ dela opravil na evrazijskem risu, rjavem medvedu, volku in šakalih, sodeluje pa tudi pri raziskavah na leopardih, gepardih, snežnih leopardih, jelenjadi, gamsu, krokarjih, ujedah, kuščarjih in združbi mrhovinarjev v dinarskih gozdnih ekosistemih. Živali ga zanimajo že od otroštva dalje, zato je to navdušenje krojilo tudi njegovo šolanje, njegovo prostovoljstvo in nato prvo zaposlitev. Na vprašanje, zakaj se je odločil prav za preučevanje velikih zveri, dr. Miha Krofel odgovori, da so ga že od nekdaj zanimali veliki sesalci. Potem pa se je odprla možnost, da bi to področje tudi podrobneje raziskoval, saj so se v tistem obdobju v naši državi začeli odpirati mednarodni projekti preučevanja velikih zveri.

\"\" — Iskanje risovih sledi, Snežnik, 2004.
*foto:* Uroš Žibrat

\"\" — Telemetrija ris, Menišija, 2005.
*foto:* Osebni Arhiv Miha Krofel

\"\" — Opazovanje gepardov, Kenija, 2009.
*foto:* Rainer Rever

\"\" — Kot predavatelj na konferenci o medvedih, Tbilisi, 2010.
*foto:* Osebni arhiv Miha Krofel.

\"\" — Uspavanje volka, Slavnik, 2011.
*foto:* Anamarija Žagar.

\"\" — V volčjem brlogu, Kočevski Rog, 2012.
*foto:* Ruben Portas.

\"\" — Telemetrija leoparda, Namibija, 2014.
*foto:* Anamarija Žagar.

\"\" — Postavljanje \"foto-pasti\" za šakala, Pelješac, Hrvaška, 2015.
*foto:* Ovidu Banea.

\"\" — Uspavanje Dimastega leoparda, Borneo-Malezija, 2018.
*foto:* Ruben Portas.

\"\" — Sledenje Snežnega leoparda, Mongolija, 2019
*foto:* Yondon Jamst

\"\" — Uspavanje Balkanskega risa, Makedonija, 2019.
*foto:* Dime Melovski

\"\" — Uspavanje risa, Kočevsko, 2019.
*foto:* Lan Hočevar.

","excerpt":"\"Opravljanje terenskih raziskav pri zvereh je lahko precej zahtevno delo,plače niso ravno briljantne, kljub temu pa te službe ne bi zamenjal za katero drugo\" -dr. Miha Krofel.","featured-media-id":20618,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/ars-humana/174700051","abovetitle":"","subtitle":"\"Opravljanje terenskih raziskav pri zvereh je lahko precej zahtevno delo,plače niso ravno briljantne, kljub temu pa te službe ne bi zamenjal za katero drugo\" -dr. Miha Krofel.","category-text":"False","permalink":"2020/06/veliki-zveri-dr-miha-krofel/","show-start":"2020-06-15T14:05:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"2548","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/13/Velikezveri-dr.MihaKrofel4795296.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174700051","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

»Največ Slovencev bi bilo verjetno zadovoljnih, če bi se populacija v čim večji meri uravnavala z naravnimi mehanizmi, tako da ne bi bilo potrebe po večjih odstrelih, še vedno pa, da število ne bi naraščalo. Medvedov bi moralo biti dovolj, da bi v gozdu opravljali svojo ekološko vlogo (npr. raznašanje semen in odstranjevanje mrhovine v gozdovih) ter nudili ekosistemske storitve (npr. možnost izvajanja ekoturizma), obenem pa bi povzročali čim manj težav ljudem. Verjetno bi se s takšno situacijo strinjal kar velik del naših državljanov. Vendar, kako to doseči? Do neke mere lahko k temu pomaga znanost – raziskave o ekologiji medveda in o dejanskih učinkih, ki jih dosežejo različni upravljavski ukrepi. Temu slovenski in tuji raziskovalci v zadnjih letih posvečamo kar nekaj pozornosti, tako da danes poznamo že marsikateri odgovor, nekaj vprašanj pa kljub temu ostaja še neraziskanih. Na primer številčnost medvedov je precej dobro ocenjena (v povprečju 800-900 medvedov lansko leto), dobro imamo dokumentiran tudi njen porast v zadnjih desetletjih.« Konec navedka.

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Uspavanje geparda, Namibija, 2006.
*foto:* Joerg Melzheimer

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Iskanje risovih sledi, Snežnik, 2004.
*foto:* Uroš Žibrat

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Telemetrija ris, Menišija, 2005.
*foto:* Osebni Arhiv Miha Krofel

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Opazovanje gepardov, Kenija, 2009.
*foto:* Rainer Rever

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Kot predavatelj na konferenci o medvedih, Tbilisi, 2010.
*foto:* Osebni arhiv Miha Krofel.

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Uspavanje volka, Slavnik, 2011.
*foto:* Anamarija Žagar.

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — V volčjem brlogu, Kočevski Rog, 2012.
*foto:* Ruben Portas.

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Telemetrija leoparda, Namibija, 2014.
*foto:* Anamarija Žagar.

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Postavljanje \"foto-pasti\" za šakala, Pelješac, Hrvaška, 2015.
*foto:* Ovidu Banea.

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Uspavanje Dimastega leoparda, Borneo-Malezija, 2018.
*foto:* Ruben Portas.

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Sledenje Snežnega leoparda, Mongolija, 2019
*foto:* Yondon Jamst

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Uspavanje Balkanskega risa, Makedonija, 2019.
*foto:* Dime Melovski

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Uspavanje risa, Kočevsko, 2019.
*foto:* Lan Hočevar.

"},{"kind":"iframe","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"5"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"108"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20618"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20618"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"80007","attributes":{"wp-id":629839,"date":"2020-05-26T00:21:09+02:00","modified":"2020-06-08T15:18:07+02:00","slug":"ars-humana-255","post-type":"post","title":"Socialna antropologinja Liza Debevec o dolgoletnem življenju v urbanih predelih afriških držav","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/05/ars-humana-255/","content":"

Tega, kako utripa življenje v različnih afriških državah, si ne moremo predstavljati po skopih informacijah, turističnih razglednicah, krajših potovanjih, medijsko posredovanih stereotipih, ki ponarejajo ali zgrešijo bistvo resničnih podob, ampak le z vključenostjo v njihov vsakdanjik. Beremo lahko sicer, da zahodnoafriška celinska država Burkina Faso, ali »Dežela pokončnih ljudi«, človeka prevzame zaradi mikavne magičnosti glasbe, ritualnih plesov in mask, zadnja leta pa zaradi terorja čeznacionalnih terorističnih skupin sodi med nevarne države, tako kot tudi severovzhodna država Etiopija, najstarejša afriška država, »križišče ljudstev«, razgibana, pestra, slikovita »zibelka človeške civilizacije«. V Etiopiji so namreč našli več milijonov let staro okostje ženskega človečnjaka, ki ga poznamo po imenu Lucy.

Socialna antropologinja dr. Liza Debevec, ki se je raziskovalno odpravila predvsem v urbane predele Afrike ter od blizu s svojo lastno udeležbo in upoštevanjem pisanih in nepisanih pravil opazovala vsakdanje življenjske prakse, od religije do načinov prehranjevanja, je omenjeni državi izbrala za domovino in dom. Vendar je dom v Etiopiji (v Adis Abebi je predavala tudi na univerzi) zaradi nevarnih razmer in nove službe na Švedskem pred kratkim zapustila. Magda Tušar jo gosti v oddaji Ars humana.

","excerpt":"\"Kos lesa lahko dolgo časa pluje po vodi, vendar nikoli ne postane krokodil\"","featured-media-id":20504,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/ars-humana/174698866","abovetitle":"","subtitle":"\"Kos lesa lahko dolgo časa pluje po vodi, vendar nikoli ne postane krokodil\"","category-text":"False","permalink":"2020/05/ars-humana-255/","show-start":"2020-06-08T14:05:00+02:00","show-end":"2020-06-08T15:00:00+02:00","audio-length":"3365","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/08/SocialnaantropologinjaLizaDebevec4788429.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174698866","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"5"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"79"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20504"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20504"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"79734","attributes":{"wp-id":629063,"date":"2020-05-19T00:21:16+02:00","modified":"2020-05-30T12:21:33+02:00","slug":"ars-humana-254","post-type":"post","title":"Helena Koder: Krošnja z neznanimi sadeži","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/05/ars-humana-254/","content":"

Krošnja z neznanimi sadeži je naslov eseja Helene Koder, scenaristke in režiserke, lahko pa dodamo tudi: esejistke, saj je bil esej, ki ga objavljamo, lani izbran na natečaju revije Literatura; letos je Helena Koder med finalisti za najboljši esej revije Sodobnost. V besedilu se avtorica posveča predvsem poeziji Petra Kolška, pesnika in urednika, ki je umrl pred dobrim letom dni. Sledi vijugam razmisleka o minevanju, poeziji, si postavlja vprašanja in nanje odgovarja, tudi s pomočjo velikih mislecev književnosti in filozofije, dokler se ne skuša dotakniti bistvenega.

","excerpt":"Esej o poeziji Petra Kolška","featured-media-id":null,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/ars-humana/174696367","abovetitle":"","subtitle":"Esej o poeziji Petra Kolška","category-text":"False","permalink":"2020/05/ars-humana-254/","show-start":"2020-06-01T14:05:00+02:00","show-end":"2020-06-01T15:00:00+02:00","audio-length":"3254","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/28/HelenaKoderKronjazneznanimisadei4774879.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174696367","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"5"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"144"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":null},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"7410"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/7410"}}}},{"type":"Post","id":"79457","attributes":{"wp-id":628278,"date":"2020-05-12T00:21:00+02:00","modified":"2020-05-27T08:21:26+02:00","slug":"ars-humana-252","post-type":"post","title":"Roman Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj je zvočna knjiga","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/05/ars-humana-252/","content":"

Založba kakovostnih program RTV Slovenija je (v sodelovanju z založbo Beletrina) pripravila še eno zvočno knjigo. Po lanski uspešnici Jezero Tadeja Goloba, Cankarjevi Erotiki in Levstikovem Martinu Krpanu posnela zvočno knjigo Bronje Žakelj, avtorice s kresnikom nagrajenega romana Belo se pere na devetdeset. Roman o odraščanju in hudih življenjskih preizkušnjah je občutena, sugestivna avtobiografska pripoved, ki je pritegnila bralke in bralce različnih generacij, kot zvočna knjiga pa bo zagotovo pritegnila poslušalke in poslušalce.

Več o novi zvočni knjigi bodo v oddaji Ars humana povedali pisateljica Bronja Žakelj, vodja založniške dejavnosti Založbe kakovostnih programov RTV Slovenija Mojca Menart, režiser zvočne knjige Klemen Markovčič, fonetičarka Mateja Juričan in dramska igralka Saša Mihelčič, ki nam bo v 28-ih nadaljevanjih, dolgih 20 minut, prebrala nagrajeni roman. Z gosti se (pred ponedeljkovim predvajanjem prve epizode ob 19.00 na Arsu) pogovarja Marko Golja.

\"\" — Bronja Žakelj, avtorica uspešnice Belo se pere na devetdeset v sredo, 12. junija tik pred snemanjem intervjuja za oddajo Izšlo je.
*foto:* Marko Golja

","excerpt":"O zvočni knjigi pripovedujejo njeni soustvarjalci.","featured-media-id":20330,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/ars-humana/174695438","abovetitle":"","subtitle":"O zvočni knjigi pripovedujejo njeni soustvarjalci.","category-text":"False","permalink":"2020/05/ars-humana-252/","show-start":"2020-05-25T14:05:00+02:00","show-end":"2020-05-25T15:00:00+02:00","audio-length":"3047","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/25/RomanBeloseperenadevetdesetBronjeakeljkotzvonaknjiga4770608.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174695438","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Bronja Žakelj, avtorica uspešnice Belo se pere na devetdeset v sredo, 12. junija tik pred snemanjem intervjuja za oddajo Izšlo je.
*foto:* Marko Golja

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"5"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"90"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20330"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20330"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"79183","attributes":{"wp-id":627474,"date":"2020-05-05T00:21:15+02:00","modified":"2020-05-18T14:29:28+02:00","slug":"ars-humana-253","post-type":"post","title":"Druga svetovna vojna in literarni prostori resničnih zgodb","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/05/ars-humana-253/","content":"

Obdobje med letoma 1941 in 1945 med Slovenci še vedno neti konflikte različnih interpretacij, povzroča politična obračunavanja in ideološke polarizacije, vprašanje mogoče sprave pa ostaja eno bolj zagonetnih. Prof. dr. Matevž Kos, filozof, literarni zgodovinar in teoretik, se v svoji novi knjigi Leta nevarnega življenja. Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni približuje razumevanju tega časa s subtilnim, poglobljenim branjem kanoničnih slovenskih pisateljev, ki so bili tudi sami aktivni ali pasivni udeleženci druge svetovne vojne.

","excerpt":"Matevž Kos: Leta nevarnega življenja. Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni","featured-media-id":20233,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/ars-humana/174693754","abovetitle":"","subtitle":"Matevž Kos: Leta nevarnega življenja. Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni","category-text":"False","permalink":"2020/05/ars-humana-253/","show-start":"2020-05-18T14:05:00+02:00","show-end":"2020-05-18T15:00:00+02:00","audio-length":"3219","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/18/Drugasvetovnavojnainliterarniprostoriresninihzgodb4760350.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174693754","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"5"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"152"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20233"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20233"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"78906","attributes":{"wp-id":626643,"date":"2020-04-28T00:21:21+02:00","modified":"2020-05-11T14:05:03+02:00","slug":"knjigarne-po-epidemiji","post-type":"post","title":"Knjige po karanteni med biti in ne biti","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/04/knjigarne-po-epidemiji/","content":"

Založbe in knjigarne so ob nastopu koronakrize doživele velik udarec. Lani je že kazalo na rahlo okrevanje trga, potem pa je s karanteno sledil šok. Kaj samoosamitev in fizično distanciranje pomenita za založništvo in knjigotrštvo, smo preverili pri založbah Mladinska knjiga, Umco, Beletrina, Goga in Sanje. Ker so bile zaprte tudi knjižnice, je med koronakrizo zaživel sistem izposoje e-knjig Biblos. Slovenski založniki imajo sicer različne poglede na spopadanje s krizo, vsi pa menijo, da je gotovo nekaj: negotova prihodnost bo drugačna, kot si predstavljamo.

Gostje: glavni urednik v založbi Mladinska Knjiga Bojan Švigelj, direktor založbe Umco Samo Rugelj, direktor založbe Beletrina Mitja Čander, direktor založbe Goga Mitja Ličen in direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik.

Ker so knjigarne po Sloveniji spet odprle svoja vrata, so na Javni agenciji za knjigo RS v sodelovanju s številnimi knjigotržci in knjigarnarji pripravili nacionalno kampanjo Vrnitev napisanih, ki pozdravlja in podpira vnovično odprtje in vabi k nakupu knjig. Knjigarne, ki glede na najnovejšo nacionalno raziskavo Knjiga in bralci še vedno predstavljajo najpogostejši način kupovanja knjig v Sloveniji, so poleg mesta srečanja in dialoga tudi nosilke znanja, vrednot in kritične misli, s tem pa nenadomestljive, še dodajajo na Javni agenciji za knjigo o Kampanji Vrnitev napisanih, ki se ji je pridružilo približno 80 slovenskih knjigarn.

","excerpt":"Kaj večtedenski mrk na založniškem trgu pomeni za prihodnost knjig?","featured-media-id":20138,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/ars-humana/174692057","abovetitle":"","subtitle":"Kaj večtedenski mrk na založniškem trgu pomeni za prihodnost knjig?","category-text":"False","permalink":"2020/04/knjigarne-po-epidemiji/","show-start":"2020-05-11T14:05:00+02:00","show-end":"2020-05-11T15:00:00+02:00","audio-length":"3006","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/11/Knjigepokarantenimedbitiinnebiti4751100.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174692057","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Ker so knjigarne po Sloveniji spet odprle svoja vrata, so na Javni agenciji za knjigo RS v sodelovanju s številnimi knjigotržci in knjigarnarji pripravili nacionalno kampanjo Vrnitev napisanih, ki pozdravlja in podpira vnovično odprtje in vabi k nakupu knjig. Knjigarne, ki glede na najnovejšo nacionalno raziskavo Knjiga in bralci še vedno predstavljajo najpogostejši način kupovanja knjig v Sloveniji, so poleg mesta srečanja in dialoga tudi nosilke znanja, vrednot in kritične misli, s tem pa nenadomestljive, še dodajajo na Javni agenciji za knjigo o Kampanji Vrnitev napisanih, ki se ji je pridružilo približno 80 slovenskih knjigarn.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"5"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"26"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20138"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20138"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"78641","attributes":{"wp-id":625933,"date":"2020-04-21T00:21:03+02:00","modified":"2020-05-04T15:55:04+02:00","slug":"ars-humana-250","post-type":"post","title":"»Epidemija je mesta pokazala v njihovi skrajnosti«","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/04/ars-humana-250/","content":"

Center mesta je v teh dneh sameval, parkovne in rekreacijske površine so bile polno zasedene, od vsepovsod po svetu so k nam prihajale podobe izpraznjenih turističnih prizorišč. Javni prostor narekuje, kako živimo in se obnašamo, kako se socializiramo in celo kako protestiramo. Kljub temu, da se ukrepi sedaj počasi sproščajo in se vračamo v javni prostor, pa je epidemija spremenila naš pogled nanj. Umetniški in raziskovalni kolektiv Nonument Group je 25. aprila povabil na samoosamitveni sprehod po Ljubljani. Pripravili so avdiovodič, s katerim se sprehodimo čez spremenjeno mesto in ob katerem razmišljamo tudi o problemih mestnega centra, kot jih je izpostavila epidemija. Po Ljubljani nas vodi arhitekt in pisec Miloš Kosec, ki ga je Iza Pevec tedaj povabila k pogovoru o spremenjeni vlogi in doživljanju javnega prostora.

","excerpt":"Tako razmišlja arhitekt in pisec Miloš Kosec, ki pravi tudi, da je javni prostor lakmusov papir delovanja neke družbe","featured-media-id":20067,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/ars-humana/174690432","abovetitle":"","subtitle":"Tako razmišlja arhitekt in pisec Miloš Kosec, ki pravi tudi, da je javni prostor lakmusov papir delovanja neke družbe","category-text":"False","permalink":"2020/04/ars-humana-250/","show-start":"2020-05-04T14:05:00+02:00","show-end":"2020-05-04T15:00:00+02:00","audio-length":"2664","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/04/Epidemijajemestapokazalavnjihoviskrajnosti4738947.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174690432","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"5"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"59"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20067"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/20067"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"78366","attributes":{"wp-id":625098,"date":"2020-04-14T00:20:57+02:00","modified":"2020-06-09T10:07:44+02:00","slug":"ars-humana-251","post-type":"post","title":"Radio Trst A – 100 let od požiga Narodnega doma","link":"https://ars.rtvslo.si/api/wp/2020/04/ars-humana-251/","content":"

Letos mineva sto let od požiga Narodnega doma v Trstu. Požigu stavbe so sledili črna leta fašizma in zatiranje vsega slovenskega. Ob državnem prazniku dneva upora proti okupatorju so tokratno Ars humano pripravili sodelavci Radia Trst A.

Zgodovinskemu pregledu dejavnosti v Narodnem domu se bosta posvetila tržaška zgodovinarja Gorazd Bajc in Borut Klabjan, ki bosta v kratkem izdala ustrezno monografijo, o načrtovanju prihodnjih dejavnosti v tej ugledni stavbi sredi Pahorjevega “mesta v zalivu” pa bo govoril Martin Lisjak, član delovne skupine za Narodni dom, ki je nastala v okviru krovnih organizacij Slovencev v Italiji. Oddajo je pripravil Pavel Volk.

","excerpt":"Ob državnem prazniku dneva upora proti okupatorju","featured-media-id":19928,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/ars-humana/174687738","abovetitle":"","subtitle":"Ob državnem prazniku dneva upora proti okupatorju","category-text":"False","permalink":"2020/04/ars-humana-251/","show-start":"2020-04-27T14:05:00+02:00","show-end":"2020-04-27T15:00:00+02:00","audio-length":"1919","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/22/100-letodpoigaNarodnegadoma4719239.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174687738","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"5"},{"type":"Category","id":"185"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"22"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"19928"},"links":{"related":"https://ars.rtvslo.si/api/media/19928"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"1","attributes":{"slug":"aleksander-cobecrtvslo-si","name":"Aleksander Čobec","twitter":"@AleksanderCobec","facebook":"","title":"Novinar","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"108","attributes":{"slug":"milan-trobic","name":"dr. Milan Trobič","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"144","attributes":{"slug":"tadeja","name":"Tadeja Krečič Scholten","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"152","attributes":{"slug":"tina-kozinrtvslo-si","name":"Tina Kozin","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"20","attributes":{"slug":"praprotnix","name":"ars","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"22","attributes":{"slug":"arsrtvslo-si","name":"ARS","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"26","attributes":{"slug":"blaz-mazi","name":"Blaž Mazi","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"59","attributes":{"slug":"izidora-pevec","name":"Izidora Pevec","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"79","attributes":{"slug":"magda-tusar","name":"Magda Tušar","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"90","attributes":{"slug":"marko-goljartvslo-si","name":"Marko Golja","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Media","id":"19928","attributes":{"wp-id":626003,"title":"Narodni dom","caption":"","media-source":" Muzej novejše zgodovine Slovenije","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/narodni-dom-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/narodni-dom-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/narodni-dom-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/narodni-dom.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20067","attributes":{"wp-id":627313,"title":"Prešernov trg","caption":"","media-source":"Radio Capodistria/Antonio Saccone","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/presernov-trg-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/presernov-trg-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/presernov-trg-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/presernov-trg.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20138","attributes":{"wp-id":627905,"title":"bookshop-2495148_1920","caption":"","media-source":"Pixabay/InstagramFOTOGRAFIN","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/bookshop-books-buy-library-2495148/","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/bookshop-2495148_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/bookshop-2495148_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/bookshop-2495148_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/bookshop-2495148_1920-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20233","attributes":{"wp-id":628784,"title":"MATEVŽ KOS","caption":"Matevž Kos","media-source":"Arhiv avtorja","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/matevz-kos-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/matevz-kos-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/matevz-kos-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/matevz-kos-1200x874.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20330","attributes":{"wp-id":629519,"title":"Naslovnica","caption":"","media-source":"RTVSLO","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/naslovnica-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/naslovnica-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/naslovnica-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/naslovnica-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20504","attributes":{"wp-id":631276,"title":"8F12760B-13A0-45A3-BDCB-F18A3646AD7A","caption":"Liza Debevec","media-source":"foto: Liza Debevec, osebni arhiv ","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/8f12760b-13a0-45a3-bdcb-f18a3646ad7a-980x551.jpeg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/8f12760b-13a0-45a3-bdcb-f18a3646ad7a-360x215.jpeg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/8f12760b-13a0-45a3-bdcb-f18a3646ad7a-360x360.jpeg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/8f12760b-13a0-45a3-bdcb-f18a3646ad7a-1200x902.jpeg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20618","attributes":{"wp-id":632260,"title":"uspavanje-medveda","caption":"Uspavanje medveda, Velike Lašče, 2009.","media-source":"Marioth Eus","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/uspavanje-medveda.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/uspavanje-medveda-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/uspavanje-medveda-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/uspavanje-medveda.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20708","attributes":{"wp-id":633012,"title":"Aleš Leko Gulič + Uroš Zupan (Marko Golja)","caption":"Prof. Aleš Leko Gulič in Uroš Zupan v petek, 19. 6. 2020 zgodaj popoldne, tik pred snemanjem oddaje o Trboveljski knjigi.","media-source":"Marko Golja","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ales-leko-gulic-uros-zupan-marko-golja-980x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ales-leko-gulic-uros-zupan-marko-golja-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ales-leko-gulic-uros-zupan-marko-golja-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ales-leko-gulic-uros-zupan-marko-golja-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20733","attributes":{"wp-id":633459,"title":"Zdenka Čebašek Travnik","caption":"","media-source":"Zdravniška Čebašek Travnik","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/zdenka-cebasek-travnik-960x551.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/zdenka-cebasek-travnik-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/zdenka-cebasek-travnik-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/zdenka-cebasek-travnik.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"7410","attributes":{"wp-id":24838,"title":"Helena Koder","caption":"Helena Koder","media-source":"BoBo","media-source-url":"","src-large-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2014/09/Helena-Koder-402x360.jpg","src-small-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2014/09/Helena-Koder-e1590991824481-360x215.jpg","src-square-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2014/09/Helena-Koder-e1590991824481-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2014/09/Helena-Koder-e1590991824481.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":38,"count":380}}}