V celjskem gledališču so že v začetku oktobra izvedli premiero uprizoritve po znameniti povesti KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI, s katero so se poklonili stoštirideseti obletnici smrti pisatelja Josipa Jurčiča. Besedilo sta za gledališče priredila dramaturginja Tatjana Doma in režiser Luka Marcen. Ponovitev si je (po številnih odpovedih in prestavitvah zaradi pandemičnih razmer) ogledala Vilma Štritof.
Avtorja dramatizacije Tatjana Doma, Luka Marcen
Avtorica besedil songov Saša Eržen
Režiser Luka Marcen
Dramaturginja Tatjana Doma
Scenografka Sara Slivnik
Kostumografka Ana Janc
Avtor glasbe in korepetitor Mitja Vrhovnik Smrekar
Koreografka Aja Zupanec
Lektorja Jože Volk, Živa Čebulj
Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak
Asistentka koreografke Lara Ekar Grlj
Oblikovalec in izdelovalec kozlovskih glav Gregor Lorenci
Igrajo
Pavla Zaropotala, županja mesta Barbara Medvešček
Lukež Drnulja, nočni čuvaj Urban Kuntarič
Andraž Slamorezec, mestni svetovalec Filip Mramor, k. g./Damjan M. Trbovc
Starešina Žužnjal David Čeh
Starešina Gobežalka Tanja Potočnik
Flere Krivostegno, sodni sluga Žan Brelih Hatunić
Na fotografiji: Urban Kuntarič, David Čeh, Filip Mramor, Žan Brelih Hatunić, Barbara Medvešček, Tanja Potočnik
Foto Jaka Babnik/SLG Celje
SLG Celje
V celjskem gledališču so že v začetku oktobra izvedli premiero uprizoritve po znameniti povesti KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI, s katero so se poklonili stoštirideseti obletnici smrti pisatelja Josipa Jurčiča. Besedilo sta za gledališče priredila dramaturginja Tatjana Doma in režiser Luka Marcen.
Priredba žlahtne satirične klasike je ohranila substanco Jurčičeve povesti – veselje do prepira kot esenco višnjanskega žitja s široko paleto človeških slabosti – in jo posodobila na način, da je zaživela v njej tudi danes. Duhovito besedilo z žanrsko raznolikimi songi Saše Eržen in skladatelja Mitje Vrhovnika Smrekarja je ustvarilo osmišljen ritem situacijski in značajski komiki. Scenografka Sara Slivnik in kostumografka Ana Janc sta podprli satiričnost z dinamično in barvito vizualno podobo z vrhuncem v podobi kozlovskih glav avtorja Gregorja Lorencija, ki se menjavajo na glavah vrlih Višnjanov. Močna in učinkovita metafora v ubrani, natančno odmerjeni in hkrati razigrani ansambelski igri ob koreografiji Aje Zupanec kaže vsakega Višnjana kot grešnega kozla, saj medsebojnim obtožbam ni videti konca, hkrati pa v gledališkem jeziku ponudi dragoceno distanco do vseh nas, da lahko ugledamo svoje slabosti. Celjska uprizoritev je prava parada dvoličnosti, kjer so v resnici vsi bolj krivi kot ubogi kozel, ki je le zašel na sosedov vrt in bil obtožen že zato, ker je sočno zelje samo gledal. Uprizoritev si zato ne zasluži le mlade publike, ampak tudi oko in uho odraslih.
