Aktualno

10. Kulturna ambasada Palestine v znamenju zemlje

Tridnevni niz dogodkov z likovno in filmsko ustvarjalnostjo, literaturo, pogovori in kulinariko daje glas palestinski plati zgodbe

Palestina 980
Khaled Hourani: Nenaravna pokrajina
foto: Žiga Bratoš

Izraelsko-palestinski spor je ideološko tako zapleten, da njegove razrešite po mnenju nekaterih morda nikoli ne bo – če pa že, bo morala biti zelo inovativna. Hkrati je ta puščavska pokrajina sveta in v svoji praznini zna biti meditativno tiha. Je navdih umetnicam in umetnikom. Prav zemlja ima za tamkajšnje prebivalce velik pomen, in tako so jo kot osrednjo temo izbrali za letošnjo, 10.  Kulturno ambasado Palestine – tridnevni niz dogodkov, ki z likovno in filmsko ustvarjalnostjo, literaturo, pogovori in kulinariko daje glas palestinski plati zgodbe. Že včeraj so v Galeriji Janeza Boljke v Ljubljani odprli razstavo fotografij in slikarskih reprodukcij.

Na reprodukcijah slik v tehniki akrila na platnu z zgovornim naslovom Nenaravna pokrajina na primer vidimo oranžnorjavo in zeleno naravo, po kateri se v dolgih, kačastih potezah vleče siv okupacijski zid. Slikar Khaled Hourani pa je tudi pisatelj, komentator in, kot so ga označili, kritični glas iz Palestine. Letošnja gostja, aktivistka in študentka iz Gaze Fidaa Zaanin, poudari, da te k aktivizmu žene tvoj lasten obstoj. Dejstvo, da si Palestinec, to zahteva od tebe. Od umetnikov, od vseh.

''Vse, kar se je zgodilo z odvzeto zemljo, je oblikovalo našo preteklost, oblikuje prihodnost in naš vsak dan. Zato sem prišla v Ljubljano na ta dogodek, ker gradi most med Slovenijo in Palestino. Poglejte, že v času britanskega kolonializma so v naši deželi začeli graditi judovska naselja. Ljudje so z vsega sveta migrirali sem, Palestinci pa postajali begunci, ki so bežali v Sirijo, Libanon, Jordanijo, celo v Evropo. Leta 1948 se je zgodil prelomni trenutek, ki mu pravimo Nákba – katastrofa. Ukradli so nam hiše, kmetije, ljudi so metali iz njihovih domov, jih pobijali, tudi otroke in nosečnice. Vse to je povezano z zemljo in pravico, kdo lahko ostane in živi na tej zemlji. Nobenega drugega razloga torej nimam, da sem politično aktivna, kot to, da sem Palestinka.''

Fidaa Zaanin, ki je za to priložnost pripotovala iz Berlina, kamor se je pred nedavnim preselila, se bo danes ob 18.30 v Vodnikovi domačiji v Ljubljani udeležila osrednjega pogovora z naslovom Palestinska zemlja: kjer se vse začne in konča. V Videokonferenci pa bosta gosta iz Ramale palestinski aktivist in podiplomski študent Eyad Taamallah ter njegov oče Fareed, novinar in soustanovitelj prostovoljske iniciative Sharake.

''Za Palestince zemlja ni le vir hrane, temveč simbol upora, svobode, suverenosti, kmete pa se razume kot branitelje te zemlje in hrane, hkrati pa kot borce za svobodo. Ne mučijo se torej le s pridelovanjem, ampak prav z zaščito kmetij in ozemlja pred izraelsko vojsko. Neoliberalna ekonomija, katere posledica je uvažanje poceni izdelkov iz Izraela na palestinski trg, postavlja naše male pridelovalce v težak položaj. Kot odziv na to smo ustanovili iniciativo Sharake, ki v arabščini pomeni partnerstvo. Usmerjeni smo v ohranjanje pristne palestinske agrikulture dediščine. Vzpostavljamo direktno vez med malimi kmeti in potrošniki, organiziramo poletne tržnice, ljudi ozaveščamo o pomenu etične in lokalne potrošnje. Menim, da je bistveno ohranjati lokalna semena in vzdrževati dobro, pošteno in čisto hrano.''

Da je vez med Palestinci in Palestinkami ter njihovo zemljo vsaj tako trdna kot med oljko, njenimi koreninami in vejami, pa so zapisali ob dokumentarnem filmu Črka v besedi oljka, ki ga bodo predvajali po nocojšnjem pogovoru. Prikaže filmarja, ki želi prebivalcem v težje dostopnih vaseh na okupiranem Zahodnem bregu omogočiti ogled filma. Še en film si bo mogoče ogledati jutri v Slovenski kinoteki: z mednarodno nagrajevanim celovečercem Granatna jabolka in mira ter pozneje pogovorom s filmsko kritičarko Petro Meterc bodo namreč sklenili letošnjo Kulturno ambasado Palestine, ki jo pripravlja Gibanje za pravice Palestincev.