Roki vrnitve tržaškega Narodnega doma Slovencem pa se podaljšujejo v nedogled
Služenje vojaškega roka v nekdanji skupni državi je pomenilo podreditev strogemu režimu, hkrati pa so se tkala nova prijateljstva. Pisatelj Jani Virk v svojem desetem romanu Jaka in Vane pripoveduje o dveh, ki sta ostala še dolgo po vojski nerazdružljiva. Podnaslov Zgodba iz osemdesetih takoj umesti dogajanje v desetletje, ko je Jugoslavija začela razpadati, a je bil pridih svobodnosti toliko večji in se je kljub vse večji negotovosti napovedovala svetla prihodnost. Kot doda pisatelj, je to po svoje tudi roman o anarhističnem genu, ki ga človek za svoje preživetje vedno nekaj potrebuje. Naši rojaki so se borili tudi za svoj prostor pod tržaškim soncem. In ko je lani ob stoletnici požiga Narodnega doma že kazalo, da bo ta končno spet naš, se zdaj roki vrnitve nepremičnine v last Slovencem, kljub obljubi italijanskega predsednika Sergia Mattarelle, podaljšujejo v nedogled, opozori Marij Čuk.
