Arsov forum

Kaj lahko stori zgodovinopisje z 2. svetovno vojno?

Ob 80-letnici začetka svetovne vojne (1939-1945) se zgodovinska stroka sprašuje, kaj je naredila doslej, in kaj še lahko.

Le_visage_de_la_guerre_di_Salvador_Dali
Salvador Dali: Obraz vojne (El Rostro de la Guerra), 1940, Museum Boijmans Van Beuningen – Rotterdam
foto: analisidellopera.it

Druga svetovna vojna se je z vojaškim napadom Nemčije na Poljsko začela pred osmimi desetletji, pri nas malo pozneje. Tistega daljnega prvega septembra smo se lahko spomnili preteklo nedeljo, poljske oblasti so sredi glavnega mesta pripravile memorial z mednarodno udeležbo. Ampak Rusov na dogodek niso vabili. Kako so takratni nemški napad na Poljsko sprejemali v Dravski banovini v okviru Kraljevine Jugoslavije? In kaj so počeli in o čem so govorili še dobro leto in pol do vojaškega napada nanjo na cvetno nedeljo aprila 1941? Torej – kaj je bilo vmes, in kako danes zgodovinarke in zgodovinarji pišejo in govorijo o tem največjem vojaškem spopadu v doslej znani preteklosti, o mednarodnih razmerah, ki so pogojevale vojaški spopad, in, kako so te razmere vrednotili v tedanji državi. Predvsem pa, kaj lahko sploh stori zgodovinopisje z 2. svetovno vojno, in to v obdobju, ko ljudi prav ta preteklost zanima vedno manj. Gostje so se včeraj, 4. septembra, udeležili istoimenskega simpozija v prostorih Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani. Vsi so sodelavci inštituta, oddaja poteka V ŽIVO z gosti: dr. Nevenko Troha, mag. Tjašo Konovšek, dr. Bojanom Godešo in dr. Juretom Gašparičem.