Glasovi svetov

Brežiški potres

»Bilo je res grozljivo, bobnelo in grmelo je pod nami,« so ob potresu v Brežicah leta 1917 zapisali v tedanjih časopisih. To je bil najmočnejši potres v 20. stoletju z žariščem v Sloveniji.

Brežice3
foto: Posavski muzej Brežice

Ob stoletnici brežiškega potresa je leta 2017 Društvo za oživitev mesta Brežice izdalo znanstveno monografijo, posvečeno temu potresu, kot peti zvezek svojih Brežiških študij. Pri tem so sodelovali skupaj z Znanstveno založbo Filozofske fakultete v Ljubljani, Arhivom Republike Slovenije in Agencijo Republike Slovenije za okolje. Sto let po močnem potresu v Brežicah in okolici, ki je povzročil smrtne žrtve in veliko gmotno škodo, so ta dogodek ponovno raziskali. Takoj po potresu so o njem pisali takratni geologi in seizmologi. V najnovejši raziskavi pa je poleg seizmologov prvič sodeloval tudi zgodovinar. Tako je temeljeno zgodovinsko študijo je pripravil zaslužni profesor dr. Dušan Nečak, avtorica seizmološkega dela pa je bila Ina Cecić, seizmologinja na uradu za seizmologijo Agencije za okolje Republike Slovenije. Našli so nove, neobjavljene podatke. Seizmološka raziskava je te podatke uporabila za izdelavo karte jakosti in za izračun parametrov potresa. Prvič pa so za nek slovenski potres izdelali tudi karto poškodb na podlagi zapisnikov o škodi, ki jih hrani Arhiv Republike Slovenije. O Brežiškem potresu, ki se je zgodil 29. januarja 1917 ob 9 uri in 22 minut po lokalnem času, bomo govorili v oddaji Glasovi svetov.

Sogorovnika

Zaslužni profesor dr. Dušan Nečak.

foto: Arhiv Dušan Nečak.

 

Ina Cecić.

foto: Arhiv Ina Cecić.