Mediji in spol, raziskava o strukturah in praksah neenakosti

Kaj se dogaja v zakulisju slovenskih televizij? Kaj si televizijski ustvarjalci mislijo o gledalcih? Kakšno vlogo imajo pri oblikovanju vsebine podatki o gledanosti? Kako na medijsko produkcijo vplivajo oglaševalci? Pri založbi Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je izšel zbornik Mediji in spol, strukture in prakse neenakosti. Publikacija je nastala v okviru triletnega temeljnega raziskovalnega projekta Spolna diferenciacija v medijski industriji, ki sta ga izvedla Mirovni inštitut in Fakulteta za družbene vede. O raziskavi in značilnostih televizijske produkcije in potrošnje v tokratni oddaji, v kateri smo se pogovarjali z raziskovalci in avtorji znanstvenih prispevkov.

Vodja projekta in sourednica zbornika izredna profesorica doktorica Mojca Pajnik je izpostavila izhodišče raziskave: spol ni neka slučajnost, ampak so mediji generično uspoljene strukture.

»Prav vsak sektor medijske krajine je relevanten za tovrstno analizo. Podatki so pokazali, da je televizija še vedno osrednji medij za informiranje za večino ljudi. Zato smo se pogovarjali z zaposlenimi na javno TV Slovenija, in komercialnih POP TV in Planet TV.«

Docent doktor Dejan Jontes je izpostavil, da se tako javna kot komercialni televiziji veliko ukvarjajo z gledanostjo. Zanimivo je, da čas gledanja televizije še vedno narašča, oglaševalski delež pa je še vedno največji v primerjavi z drugimi mediji.

»Televizija ima pri nas posebno mesto, lahko rečemo, da je osrednji medij. Naši intervjuvanci visoke gledanosti enačijo z visokim zadovoljstvom. Vendar podatek o gledanosti ni indikator zadovoljstva. Obstajajo raznolika branja televizijskih tekstov.«

Sourednica zbornika profesorica doktorica Breda Luthar pa je povedala, da je Slovenija ena redkih držav, kjer visoko izobraženi ljudje negativno vrednotijo informativni program.

»To je verjetno povezano z majhnostjo, ki povzroča zelo intenzivno komercializacijo in melodramatizacijo tega programa, pomanjkanje preiskovanja novih perspektiv in prevpraševanje obstoječega in dominacija politike, kjer so novinarji skoraj odvisni od psevdodogodkov, ki jih uprizarja politika. Visoko izobraženi ljudje imajo skeptičen in kritičen odnos do informativnega programa.«

Urška Henigman