Kdo smo?

Čarovniški procesi na Slovenskem

Mejniki identitete

1554445179-dr.matevz-kosir_DSC6174
Matevž Košir
foto: Ivan Merljak

Besedi čarovnica ali coprnica danes ne pomenita več tistega, kar zgodovinsko označujeta. Lahko bi rekli, da imata nekoliko šaljiv prizvok, še zlasti, če s to besedo moški ekspresivno označujejo dekleta in ženske, ki so se jih čustveno dotaknile. Danes nihče zares ne verjame, da bi lahko ženske zajahale metlo in poletele na Slivnico ali Klek, kjer naj bi se zbirale in kuhale dež in točo. A take obtožbe so bile pred 300 in več leti zadosten razlog za sodni proces pred krvnim sodnikom, ki jih je v veliki večini primerov obsodil na smrt in sežig na grmadi. Žrtve čarovniških procesov pa niso bile samo ženske, ampak tudi moški. Oboji so bili s krutim mučenjem prisiljeni priznati, česar niso storili. Po vsej Evropi. Čeprav je razsvetljena cesarica Marija Terezija dokončno prepovedala čarovniške procese v Habsburški monarhiji, pa je duh ostal. Le kako si je mogoče drugače razlagati stalinistične, udbaške in njim podobne montirane procese, pri katerih so z mučenjem izsilili priznanje!? V oddaji govori zgodovinar prof. dr. MATEVŽ KOŠIR, ki je preučeval čarovniške procese na Slovenskem.