Zinnie Harris: Ta nesrečni rod

Mestno gledališče ljubljansko, veliki oder / Premiera 18. 1. 2019

foto: MGL

Prevajalka Tina Mahkota
Režiserka Ivana Djilas
Dramaturginja Ira Ratej
Scenografka Barbara Stupica
Kostumografka Jelena Proković
Avtor glasbe Boštjan Gombač
Koreografka in asistentka režiserke Maša Kagao Knez
Lektor Martin Vrtačnik
Oblikovalec svetlobe Jaka Varmuž
Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš
Asistent dramaturginje (študijsko) Jakob Ribič
Asistentka kostumografke Katarina Šavs
Asistentka lektorja Alja Cerar Mihajlović

Nastopajo

Klitajmestra Jette Ostan Vejrup
Elektra Nina Rakovec
Agamemnon Matjaž Tribušon k. g.
Orest Filip Samobor
Ajgist Gregor Gruden
Ifigenija Lea Cok k. g.
Zbor Boris Ostan
Janta, Audrey Nataša Tič Ralijan
Kasandra, Celia, Megan Karin Komljanec
Mesar Boštjan Gombač
Stražar Lotos Vincenc Šparovec
Glasnik, Ian Boris Kerč

Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega je bila sinoči premierno uprizorjena drama z naslovom Ta nesrečni rod britanske dramatičarke Zinnie Harris. Besedilo iz leta 2016 je prevedla Tina Mahkota, dramaturginja je bila Ira Ratej, dramo po motivih Ajshilove Oresteje, kot pravi podnaslov, pa je režirala Ivana Djilas. Na premieri je bila tudi Tadeja Krečič:

Predstavo Ta nesrečni rod na samem začetku označi opazovalec in komentator dogajanja Boris Ostan, edini preostali od zbora razmršenih starcev, ko pravi: »ta zgodba ni za vsakogar in tudi zabavna ne bo, komedija to gotovo ni.« In res ni. Kak nasmeh izvabi samo kombinacija različnih ravni jezika, vpeljava vulgarnih besed v vzvišeni ritmizirani govor – pa še ta skozi gradacijo neizrekljive tragike človeških čustev in dejanj izgubi humornost. Temni oder z dominirajočo steno, sestavljeno iz oken (scenografka je bila Barbara Stupica), je prizorišče starogrškega sveta, natančneje Agamemnonovega dvora, v katerem se skozi svojo tragiko grizejo predvsem ženske: najbolj zapuščena soproga Klitajmestra, ki ima moža v trojanski vojni, a je še toliko bolj žalujoča mati za hčerko Ifigenijo, žrtvijo lastnega očeta. Drama Ta nesrečni rod je tako uprizoritev večnega vprašanja Grkov, vendar tudi nas, istega rodu, po več kot dveh tisočletjih: kako ohraniti ravnovesje v sebi in v družbi? Klitajmestra in hči Elektra imata odgovor v maščevanju, se pravi, umoru, ki mu botrujejo bogovi. Dandanes smo bogove pregnali, notranje demone pa prepustili predvsem zdravilom in zdravnikom, nam pripoveduje zadnji del trilogije. Smo zato vmes izgubili katarzo? Morda. V grškem smislu. Morda pa smo jo le preselili v območje zasebnega, v katerem naše doživljanje določajo tudi pretresljivi prizori trpljenja, osamljenosti, ljubosumja, pogrešanja, neutolažljivosti, ki jih je v sinočnji predstavi utelešala predvsem Jette Ostan Vejrup kot Klitajmestra, pa tudi Nina Rakovec kot Elektra.