Je ljubezen do kruha pomagala iz trav ustvariti žitarice?

Najstarejši najdeni kruh je več tisočletij starejši od začetkov poljedelstva. To na glavo postavlja naše predstave o izvorih te priljubljene in razširjene jedi.

Kačji pastir na steblu divje pšenice
foto: Sheila Brown

V Glasovih svetov smo se podali daleč v preteklost, po sledeh najdbe, ki kaže, da se je nemara naša ljubezen do kruha rodila mnogo prej, preden smo žitarice začeli tudi sami gojiti. Poleti so namreč znanstveniki sporočili, da so v jordanski puščavi odkrili ostanke najstarejšega znanega kruha, starega več kot 14 000 let. Pogovarjali smo se z arheologinjo dr. Amaio Arranz Otaegui s Kobenhavenske univerze, ki je ta kruh odkrila. Toda v tem krugu niso bile zgolj žitarice. Pri biologu   prof. dr. Nejcu Joganu z Biotehniške univerze smo se zato pozanimali, kaj so najverjetneje bili skrivnostni gomolji, ki so jih natufijski lovci-nabiralci poleg  žitaric zamesili v svoj starodavni kruh. Širše o področju arheobotanike in še posebej o zanimivih odkritjih pri nas pa smo povprašali arheobotaničarko dr. Tjašo Tolar z Inštituta za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.