Ars • Naši umetniki pred mikrofonom • Zlati lev za Vse sijajne stvari

Petindvajsetega junija 2023 je uprizoritev Vse sijajne stvari Duncana Macmillana v režiji Nataše Barbare Gračner in izvedbi dramskega igralca Uroša Fürsta ter v produkciji ljubljanske Drame prejela nagrado zlati lev na 24. Mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu. V utemeljitvi nagrade so zapisali, da je Uroš Fürst "v interaktivni igri številk in spominov na najpomembnejše trenutke življenja brez patetike spregovoril o depresiji, eni najpogostejših sodobnih duševnih bolezni". Predstava Vse sijajne stvari ruši meje, predsodke in kaže, kako in kje iskati pomoč. Fürst govori o duševnem zdravju in težavah, hkrati pa vključi v predstavo publiko in s tem spremeni pogled na duševne bolezni. Pokaže, kako morejo navidez banalne stvari, kot so ples, sladoled ali palačinke, spremeniti percepcijo gledalca. S svojo izvedbo Macmillanovega besedila je Uroš Fürst publiki podaril dobro predstavo, hkrati pa tudi vero v boljši jutri.
O predstavi Vse sijajne stvari se z Urošem Fürstom pogovarja Tadeja Krečič.

Foto: Peter Uhan

Krečič Scholten Tadeja

Prikaži več

Naši umetniki pred mikrofonom

Epizode

Huberto Široka: "Skozi mene se svet kristalizira in skozi kovino ga uresničim"

Huberto Široka, rojen leta 1960, je eden izmed osrednjih umetnikov unikatnega oblikovanja nakita pri nas. Ustvarja in živi na Bledu, v svoji znameniti izjemno majhni, vendar impresivni delavnici, ki je hkrati tudi trgovina in prostor srečanj. Je avtor številnih ciklusov ali tematskih serij nakita, artefaktov, ki pogosto presegajo svojo osnovno funkcijo. Križi, Plesalke, Rojstvo, Valovanje, DNK, Opraševalci so nekatera imena teh tematskih ciklusov, za katere je dobil Huberto Široka številne nagrade in priznanja. Marsikdo ga povezuje predvsem z rajsko ptico, oblikovano po repliki najdbe s Pristave pri Bledu, ki je postala simbol Bleda. Ob Slovenskem tednu nakita v ljubljanskem centru Rog, osrednji prireditvi oblikovalcev nakita pri nas, je bila tudi predstavitev knjige z naslovom Huberto Široka, srebrokovač in oblikovalec nakita. Napisali so jo poleg samega avtorja še Lidija Pavlovčič in Petra Bole, izšla je pri Zavodu za turizem na Bledu. Umetnika je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič. Tonska realizacija Franci Moder.

24 min • 18. 04. 2026

Metod Pevec, režiser dokumentarca Ko pridem ven: "Za kriminalno identiteto ni kriva usoda, ampak pravzaprav družba, v kateri živimo."

Metod Pevec je večkrat nagrajen režiser igranih in dokumentarnih filmov, poznamo ga po filmih, kot so Pod njenim oknom, Lahko noč, gospodična, Aleksandrinke, Dom, Jaz sem Frenk in drugi. Metod Pevec se je tokrat s kamero namenil za zidove slovenskega zapora na Dobu in je ob pomoči psihiatra Vladimirja Miloševića s skupino tamkajšnjih obsojencev leto in pol snemal terapevtski proces psihodrame. Iz posnetega je nastal film Ko pridem ven, ki gledalcem ponuja redek vpogled v notranje življenje obsojencev in premišljuje o izvorih kriminalnih dejanj, pa tudi o ustrezni rehabilitaciji, ki bi morala spremljati kazni. Z režiserjem se je ob ljubljanski premieri filma, ki je jeseni na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel nagrado občinstva, pogovarjala Petra Meterc.

22 min • 11. 04. 2026

Branko Šömen: " Spodrsljaj svetlobe je imeniten naslov za kakšno knjigo!"

Prvega aprila je Branko Šömen, slovenski pesnik, pisatelj, scenarist, prevajalec, novinar in kritik, dopolnil devetdeset let. Rodil se je v Mariboru, živel je v Prekmurju dokler ni šel študirat in delat v Ljubljano, do upokojitve je delal na našem radiu; zdaj že dolgo živi v Zagrebu. Leta 1984 je posnel pripovedovanje o svojem življenju in delu na zelo izviren, morda celo filozofski, način, vreden besednega ustvarjalca. Do takrat je objavil že šest pesniških zbirk, dva romana, knjigo humorističnih besedil, predvsem pa scenarije za legendarne slovenske filme, kot so Let mrtve ptice, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica, Bele trave. Do danes se je celoten opus Branka Šömna še silno razširil: samo lani in predlani je objavil zbirki kratke proze Človek, ki ga ni in Molitev za Jasenovac, še prej pa številne romane, mladinska in humoristična dela, knjige poezije. Tudi zbirko Spodrsljaj svetlobe leta 1996. Na tej besedni zvezi namreč temelji njegovo razmišljanje, ki pa je, kot boste slišali, precej pogumno za leto 1984. Kritično omenja namreč pomanjkanje banan – starejše generacije ga še pomnijo – pa tudi pesnika Balantiča. Ta je bil takrat še pod anatemo. Vse to si je privoščil, čeprav je bil zaradi svojih satir na račun sistema leta 1963 dvakrat v zaporu.

15 min • 04. 04. 2026

Tina Vrbnjak: Pri avtorskih projektih te tema sama najde

Dramska igralka Tina Vrbnjak »je v zadnjem triletju docela izoblikovala svoj izrazito sodobni gledališki izraz in ustvarila niz vrhunskih, raznovrstnih in hkrati avtorsko prepoznavnih vlog, ki jo kažejo kot zrelo ustvarjalko širokega razpona in izjemno domišljenega angažmaja«, je zapisano v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada. Eno izmed najpomembnejših vlog je izoblikovala v avtorskem projektu Alica: nekaj solilogov o neznosnosti časa z režiserjem Luko Marcenom. Tudi o tem se pogovarja s Tadejo Krečič.

22 min • 28. 03. 2026

Petra Strahovnik: "Iščem človeško izkušnjo v delih, ki so tudi večsenzorična."

Pred mikrofonom gostimo Petro Strahovnik, skladateljico, zvočno umetnico, v zadnjem času vse bolj tudi performerko, ki je za svoj raziskujoč glasbeni opus zadnjih let, za občutljivo prepletanje medijev in umetnosti in za dela, ki odpirajo kompleksna estetska, filozofska in družbena vprašanja na predvečer kulturnega praznika prejela nagrado Prešernovega sklada.

20 min • 21. 03. 2026

Vse epizode