Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Uredništvo za kulturo

Izidora Pevec

482 prispevkov



16.2.2024

Razširjeni vid

O realnosti težko govorimo, ne da bi ob tem govorili o naši zaznavi in podobno velja tudi za vizualno umetnost. Umetniki so se v svojih delih že od nekdaj skušali približati našemu dojemanju resničnosti, kdaj pa se z našo zaznavo tudi poigrajo ali jo bolj neposredno tematizirajo. Izkušnja gledanja je v ospredju razstave Razširjeni vid, ki so jo včeraj odprli v ljubljanski Cukrarni. Dvajset umetnikov in umetnic z deli v časovnem razponu petdesetih let med drugim izkorišča vrzeli v naši percepciji, več o poudarkih razstave in temi zaznave pa je povedala kustosinja Alenka Trebušak. Foto: Nejč Slapar: GALAKSIJA, 1977, vir: Cukrarna, izrez fotografije


13.2.2024

O preganjanju zime in umetniškem dialogu

Na današnji dan tradicionalno preganjamo zimo in se veselimo prihajajoče pomladi - tudi tako, da se našemimo. Pri tem so pogoste lokalne tradicije - agent, petêlin, košuta, Huhu, policaj, ta star in ta stara, ta lep in ta lepa ter konji so na primer liki, ki sestavljajo skupino ponikovskih mačkar. Če se boste na današnji pustni torek mudili v središču Ljubljane, lahko zavijete v Slovenski etnografski muzej, v katerem je na ogled razstava teh zanimivih pustnih likov. Predstavljamo pa tudi novo postavitev v Grafičnem kabinetu Bogdana Borčića v Galeriji Božidar Jakac.


9.2.2024

"S Prešernovim spomenikom je Ljubljana simbolično postala slovensko mesto"

Prešernov spomenik v Ljubljani je priljubljena točka srečevanja, kjer se ob kulturnem prazniku tudi bere recital. Čeprav se tam številni srečujejo ali zgolj hitijo mimo, pa sta njegov avtor in zgodba ob nastanku manj znana. Ob razkritju 1905 je spomenik razdelil kranjsko javnost – klerikalna struja je bila zgrožena na goloto muze, očitali pa so mu tudi likovno zastarelost. Tudi nadaljne življenje spomenika ni bilo povsem mirno – leta 1931 so se tako ob gradnji Tromostovja pojavljale pobude za njegovo prestavitev na drugo lokacijo. A je kljub temu šlo za uspešno politično nalogo, povezano s tedanjim liberalnim taborom in oblikovanjem narodne zavesti. Z umestitvijo spomenika našemu največjemu pesniku na osrednji trg v Ljubljani, je ta simbolično postala slovensko mesto, pravi ddr. Damir Globočnik, avtor knjige Prešeren in likovna umetnost. Ob njem o Prešernovem spomeniku v Ljubljani, njegovem avtorju kiparju Ivanu Zajcu, odzivom javnosti in drugih Prešernovih podobah, razmišlja tudi dr. Mateja Breščak, kustosinja razstave o Ivanu Zajcu v Narodni galeriji. Foto: Wikipedia


8.2.2024

Praznik kulture

Smo ena od redkih držav, ki je kulturi in pesniku posvetila državni praznik in dela prost dan - datum Prešernove smrti je praznik od leta 1945, državni praznik je postal leto pozneje, dela prost dan pa leta 1991. Vrstijo se poslanice o pomenu kulture, kot vsako leto nas tudi danes vabijo številni kulturni dogodki in prireditve, nekateri med njimi so posvečeni poeziji in Prešernu ali pa letošnjim Prešernovim nagrajencem. V prazničnem duhu je tudi današnja oddaja, v kateri bomo med drugim predstavljamo novi cikel Salon z razgledom, v okviru katerega je kot prvi gost nastopil pisatelj Vladimir Tabašević.


29.1.2024

Ali Munch kriči še danes? Ob 80. obletnici avtorja slike Krik

"Slike morajo prikazovati žive ljudi, ki dihajo in čutijo, trpijo in ljubijo. Ljudje bodo razumeli svetost, moč teh prizorov in sneli klobuk kot bi bili v cerkvi." Tako je bil prepričan Edvard Munch, avtor slavnega Krika, podobe tesnobe, ki jo poznamo skoraj vsi in se je tudi znašla skoraj vsepovsod – na majicah, magnetih, skodelicah, v karikaturah, reklamah in nanizankah. Zakaj se zdi, da je naše doživljanje tega bitja v tihem kriku, ujetega v rdečih vijugah neba, skorajda univerzalno? Tudi o tem ob 80. obletnici umetnikove smrti razmišlja Goran Milovanovič, vodja Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, slišite pa lahko tudi kako Munchov Krik doživljajo laiki in pa nekaj umetnikovih misli ter literariziran zapis o Kriku v približnem prevodu. Foto: Krik (1893), olje, tempera in pastel na kartonu, Narodna galerija Norveške; vir: wikimedia, izrez fotografije


26.1.2024

Stanko Kristl (1922‒2024): "V arhitekturi je bistven zakaj!"

Poti v bolnišnico so po večini neprijetne, neredko nas spremljajo tesnoba, skrbi in travmatični občutki. Stanko Kristl je s svojo arhitekturo to želel spremeniti. Že v petdesetih letih prejšnjega stoletja je postavil v ospredje človekovo dojemanje in humanost prostora. Ob bolnišnicah, med katerimi je najbolj znan leta 1975 zgrajeni Univerzitetni klinični center v Ljubljani, to določa tudi njegove stanovanjske zgradbe in vrtce. Stanko Kristl je leta 2022 praznoval 100. rojstni dan in tedaj je njegovo delo osvetlil simpozij, ki sta ga v Ljubljani organizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Tedaj je nastala tudi oddaja, v kateri so Kristlovo delo osvetlili takratni prof. dr. Aleš Vodopivec, doc. Aleksander Ostan, asist. Jure Henigsman, vsi s fakultete za arhitekturo, ter arhitektka in kustosinja v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje Maja Vardjan, ob koncu pa je govoril tudi Stanko Kristl sam. Foto: RTV SLO


19.1.2024

Peter Koštrun: "Pogosto rečem, da sovražim fotografijo!"

Zlomil sem si čas, pravi umetnik Peter Koštrun, znan predvsem po fotografijah praznih in zapuščenih megličastih krajin, ki pa se tokrat v Galeriji Photon predstavlja z nekoliko drugačnimi podobami. V dveh prostorih sooči ostre, skoraj dokumentarne fotografije mrtvih žuželk na rumenih lepljivih lističih in bolj meditativne fotografije sneženja ter podobo, ki je videti kot oko – a gre v resnici za narobe obrnjen klobuk gobe. In kaj misli s tem, da si je zlomil čas, kot je tudi naslov razstave? Fotografija: Peter Koštrun, vir Galerija Photon, izrez fotografije


15.1.2024

Pot v temo in plastično sonce

Pri založbi Beletrina je izšla ena izmed najpomembnejših pričevanjskih knjig o holokavstu, delo biografinje, zgodovinarke in preiskovalne novinarke Gitte Sereny Pot v temo. Knjiga je nastala na podlagi več kot 70 urnih pogovorov s Franzem Stanglom, ki je med 2. svetovno vojno vodil uničevalni taborišči Sobibor in Treblinka. Predstavljamo tudi razstavo fotografa Matica Pandela Plastično sonce v Mali galeriji Cankarjevega doma.


18.12.2023

Nismo stroji Mete Krese in nagrade sklada Staneta Severja

V Škofji Loki so včeraj podelili nagrade sklada Staneta Severja. Za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih je nagrado dobila dramska igralka Mateja Pucko, za igralske stvaritve v štirih uprizoritvah zadnjih dveh let pa dramski igralec Matija Rupel. Tekstilna industrija je povezana s težkimi zgodbami, pravi fotografinja Meta Krese, ki se s to temo ukvarja že dolgo. Od pridelave bombaža, povezane z izkoriščanjem in slabimi pogoji, do razpada domače industrije – vse to se znajde na njenih fotografijah, ki so na razstavi Nismo stroji na ogled v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja v Novem mestu.


15.12.2023

Uroš Weinberger: "Strah pred prihodnostjo oblikuje sedanjost."

O Urošu Weinbergerju preberemo, da v svojih monumentalnih slikah ustvarja svetove distopične prihodnosti ali da njegova dela učinkujejo kot futuristični znanstvenofantastični scenariji. Na njegovih slikah se znajdejo roji ogrožujočih dronov, ljudje v skafandrih ali postrojeni v marširanju, pogosto neprijetni zeleni ali rumeni toni pa s svojim žarenjem nakazujejo na digitalno poreklo podobe. Rdeča nit njegovih del je strah pred prihodnostjo, a kot poudarja sam ga bolj kot napovedovanje prihodnosti zanima naša psihološka realnost. V delih iz zadnjih dveh let, ki so na ogled v ljubljanski Galeriji Equrna, pa osebe pogosto umešča pod ogromne kupole. Če se bomo kdaj preselili na druge planete, je struktura take kupole najprimernejša notranjost za preživetvene tehnologije v krutih pogojih vesoljskega domovanja, pa preberemo v besedilu razstave. Gre torej za nova okolja, ki jih oblikuje človek, na kar se veže tudi naslov razstave Neoantromi – antromi so namreč naravna okolja, ki jih človek preoblikuje po svoji potrebi. Foto: Uroš Weinberger, Blue Haven, 2023; vir: Galerija Equrna, izrez fotografije


14.12.2023

Uroš Weinberger v Galeriji Equrna slika nove umetne ekosisteme

"Strah pred prihodnostjo oblikuje sedanjost. Sam slikam kako človek doživlja ta strah, zanima me naša psihološka realnost." Tako razmišlja slikar Uroš Weinberger, čigar dela pogosto zaznamujejo neprijetno ozračje in žareče barve. V zadnjih dveh letih pa njegove prizore pogosto naseljujejo astronavti – tako je tudi na razstavi Neoantromi, ki je na ogled v ljubljanski Galeriji Equrna. Astronavti, rastlinjaki, tropski paradiž, lunapark, leteči krožnik in kupole – vse to se znajde na slikah Uroša Weinbergerja iz zadnjih dveh let. Podobe migotajo in se skorajda razkrajajo v rdečih, modrih, vijoličnih in oranžnih žarečih tonih in kot je za umetnika značilno, namigujejo na svoje digitalno poreklo. Njegove barve žarijo kot ekran. Ljudje se na njegovih prizorih včasih znajdejo v navidezno vsakdanjih situacijah, ki pa so vendar nelagodne, spet drugič kot da gre za bizarne obrede ali izredne situacije. Tokrat gledamo astronavte in pa osebe pod velikimi kupolami: Če se bomo kdaj preselili na druge planete, je struktura take kupole najprimernejša notranjost za preživetvene tehnologije v krutih pogojih vesoljskega domovanja, pa preberemo v besedilu razstave. Gre torej za nova okolja, ki jih oblikuje človek, na kar se veže tudi naslov razstave neoantromi – antromi so namreč naravna okolja, ki jih človek preoblikuje po svoji potrebi. Pogosto preberemo, da Weinberger v svojih monumentalnih slikah ustvarja svetove distopične prihodnosti ali da njegova dela učinkujejo kot futuristični znanstvenofantastični scenariji. Sam poudarja, da ga bolj zanimajo naši sedanji strahovi glede prihodnosti kot pa prihodnost sama. Foto: Uroš Weinberger, Cluster Dome, 2023; vir: Galerija Equrna, izrez fotografije


12.12.2023

Ars in nekaj novosti Cankarjeve založbe

Radio večinoma poslušamo, zdaj pa ga lahko tudi vidite. Na prvem programu Televizije Slovenija bo na sporedu novi dokumentarni film Ars režiserja Amirja Muratovića, ki prinaša vpogled v delovanje našega Tretjega programa Radia Slovenija. Program Ars se je v šestih desetletjih prelevil v eno največjih kulturnih institucij v Sloveniji. Naše kulturno-umetniške vsebine so namenjene vsem generacijam, celo dojenčkom. Predstavljamo pa tudi nekaj novosti Cankarjeve založbe.


6.12.2023

Zora Stančič je prejemnica nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo

Društvo likovnih umetnikov Ljubljana je podelilo nagrade Ivane Kobilca. Za življenjsko delo so odlikovali Zoro Stančič, ki ustvarja predvsem v grafiki, a se hkrati z njo nenehno poigrava, eksperimentira in jo spaja z drugimi mediji. Grafika mi omogoča raziskovanje, pravi umetnica, ki ta medij tudi poučuje na ALUO. In res k njej vedno znova pristopi sveže – jo ustvari na podlagi fotografije, računalniško obdeluje, natisne na ruto. Prepoznavna je tudi po odločni, impulzivni ter duhoviti risbi, figuraliki, ter pogostemu naslonu na vsakdan. Razmišlja o življenju v njegovih omejitvah in krhkosti ter vtise iz življenja zgosti v vizualni izkušnji. Razstavljala je tako doma kot v mednarodnem prostoru in prejela več nagrad, to nagrado pa razume kot priznanje ne le za njeno umetniško prakso, temveč tudi za pedagoško dejavnost in delovanje v Društvu Likovnih umetnikov Ljubljana. Ustvarja pa tudi na področjih scenografije in kostumografije ter ilustracije. Nagrado za aktualno produkcijo je prejel Arjan Pregl, priznanje za sopotnike in podpornike vizualne umetnosti pa dr. Nadja Zgonik. Foto: Zora Stančič, osebni arhiv


4.12.2023

Prešernova nagrajenca 2024 bosta Erika Vouk in dr. Henrik Neubauer

Upravni odbor Prešernovega sklada je razglasil prejemnike najpomembnejših državnih nagrad na področju kulture za leto 2024. Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta na predvečer kulturnega praznika prihodnje leto prejela pesnica in prevajalka Erika Vouk in baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist ter pedagog dr. Henrik Neubauer. Pisava Erike Vouk nagovarja zadržano, vendar estetsko dovršeno, vrednost njene poezije pa izkazuje 11 pesniških zbirk, ki so izhajale med letoma 1984 in 2018. Njeno pisanje pa, še beremo v utemeljitvi, označujeta težnja h kultiviranju jezika in želja po osmišljanju sveta. Prejela je več prestižnih pesniških priznanj, med drugim leta 2015 Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Henrik Neubauer je kot baletni solist odplesal skoraj vse pomembnejše vloge, nato je deloval še kot koreograf in operni režiser, bil umetniški vodja ljubljanskega in mariborskega baleta, pedagog in publicist. In še bi lahko naštevali. Razglasili so tudi nagrajence Prešernovega sklada - to so pesnica Milljana Cunta, igralka Jana Zupančič, mezzosopranistka Nuška Drašček, stripar Ciril Horjak, scenaristka in režiserka Sara Kern in grafični oblikovalec Tomato Košir.


1.12.2023

Miloš Kosec: "Edvard Ravnikar nam kaže, da moramo danes biti bolj ambiciozni"

"Naša arhitektura je bogata, ne da bi to prav vedeli, poznali ali pravilno vrednotili." Tako je razmišljal Edvard Ravnikar v času globalnega modernizma in pri tem verjel, da mora biti tudi sodobna arhitektura zavezana lokalnemu prostoru ter njegovi zgodovini in tradiciji. V tem združevanju na videz nezdružljivega je veliki arhitekt izjemen. Kot Plečnikov učenec je upoštevanje domače stavbne tradicije spojil z vero v revolucionarno mišljenje moderne umetnosti in arhitekture, ki jo je prevzel pri slovitem Le Corbusieru v Parizu. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je na ogled osrednja razstava Ravnikarjevega leta, ki izpostavlja nekaj ključnih premikov v misli velikega modernističnega arhitekta, predavatelja in misleca, ki je arhitekturo odprl eksperimentu in ustvarjalnemu dvomu. Kustos razstave Struktura modernosti je Miloš Kosec, sokustosinja pa Susanna Campeotto. Foto: Gradbišče Trga revolucije, foto: Janez Kališnik, zbirka MAO, izrez fotorafije.


27.11.2023

Animateka ter razstava Niti, sukanci in konci

V Ljubljani se začenja jubilejna, 20. izdaja Animateke, ki bo v ospredje postavila tehniko kolažne animacije ter avtorski animirani film, na ogled pa bo nekaj več kot 600 filmov. V galeriji Simulaker v Novem mestu pa je na ogled pregledna razstava Marije Mojce Pungerčar z naslovom Niti, sukanci in konci, ki obiskovalce spodbuja k razmisleku o lastnih predsodkih, stereotipih in družbenih normah.


24.11.2023

Knjiga leta je Sto slovenskih ljudskih

Da imajo pravljice in bogastvo ilustracije pri nas poseben pomen morda kaže izbor knjige leta na 39. Slovenskem knjižnem sejmu. To je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani postala knjiga Sto slovenskih ljudskih, ki ob pripovedih z vseh koncev in krajev Slovenije prinaša dela petindvajsetih priznanih ilustratorjev. Za nagrado se je sicer potegovalo deset naslovov. Pravljice so dediščina, ki jo je treba varovati pravi Helena Kraljič iz založbe Morfem, kjer je izšlo Sto slovenskih ljudskih. Bogat zgodovinski pripovedni izvir priznani slovenski ilustratorji na različne načine bližajo sodobnemu času, med drugim preberemo v utemeljitvi. Večina ilustracij je nastala na novo, izbor pravljic pa je opravila Dušica Kunaver in je regijsko širok. Način glasovanja je letos nekoliko drugačen in ob spletu vključuje tudi strokovno žirijo in obiskovalce sejma, je povedal Vladimir Kukavica, direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev.


24.11.2023

Suzana Milevska: "Opravičilo ni zadnji, temveč prvi korak"

Za opravičilo besede niso dovolj, pravi kuratorka in teoretičarka Suzana Milevska, ki z razstavo v Centru in galeriji P74 razmišlja o opravičevanju v družbeno-političnem kontekstu. Kakšno vlogo pa lahko pri tem ima umetnost? Kaj pomeni, če ime žrtve namesto spomenika nosi živa oseba? So opravičila lahko škodljiva? Kaj pomenijo opravičila, kadar jim ne sledijo dejanja? To je le nekaj vprašanj, o katerih v oddaji razmišljajo kuratorka Suzana Milevska, ter umetniki Esther Strauss, Sašo Stanojkovik in Merete Røstad. Foto: Tadej Pogačar: Why didn’t you tell me (2023), vir: Galerija P74, izrez fotografije


17.11.2023

Kaj in v kakšnih razmerah so ustvarjale prve arhitektke in fotografinje? Ob razstavi Slovenske umetnice 1850-1950

Muzeji in galerije po svetu, v zadnjem času pa tudi pri nas, vse bolj osvetljujejo dela spregledanih ali slabo znanih umetnic in ustvarjalk in tako spreminjajo naš pogled na zgodovino. V ta kontekst lahko umestimo tudi razstavni projekt Slovenske umetnice v obdobju 1850-1950. Prvi del, posvečen slikarkam in kiparkam, je na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana, drugi, ki v ospredje postavlja arhitektke in fotografinje, pa v Galeriji Jakopič. Sokustosinji Ana Porok in dr. Marija Skočir predstavita prve diplomirane arhitekte in pa fotografinje, ki so studije večinoma prevzemale od svojih pokojnih očetov in soprogov. Foto: reprodukcije fotografij Ivane Kobilca na razstavi v Galeriji Jakopič, vir MGML, avtor fotografije: Blaž Gutman


13.11.2023

Niti besede Hanne Slak o družbi monologa in soočanju z nasiljem

Kaj se zgodi, če po travmatičnem dogodku ne stopimo v dialog, ampak se zapremo, se sprašuje Hanna Slak v svojem novem celovečercu Niti besede – intimni drami o odnosu med materjo in sinom, ki po nasilnem dogodku v bližini ne zmoreta pravega pogovora. Idejo za film Niti besede je črpala iz resničnega dogodka ob katerem se je spraševala, kako otroci, ki berejo o nasilju, to čustveno procesirajo. Osnovna premisa filma je, da kot družba vedno bolj drsimo v monologe. Že v prvih prizorih je odtujenost med mamo in sinom očitna, ko se po sinovi nesreči za nekaj dni umakneta v hišo na otoku pa neizgovorjeno in nepredelane travme vodijo v vse večje konflikte med njima. Mama, dirigentka Nina, je obremenjena z zamujenimi vajmi za bližajoči se koncert in ne zna pristopiti k sinu Larsu, ki je vse bolj razdražljiv in zaprt. Želela sem, da se Mahlerjeva peta simfonija z vsemi emocijami prelije v film, še pravi Hanna Slak. In res je glasba tista, ki ob pečin polni obali in neizprosnemu zimskemu vremenu izraža dramatično težo zamolčanega in neizrečenega. Narava je eden od likov tega filma, izpostavlja režiserka. Maren Eggert v vlogi Nine in Jona Levin Nicolai kot Lars odlično interpretirata pogovora nezmožna in obremenjena mamo in sina, eno od vlog v filmu, ki se dogaja predvsem v nemškem govornem območju, pa je odigral tudi Marko Mandić. Celovečerec je sicer bil predvajan tudi v tekmovalnem programu poleti festivala v Torontu, na Liffu pa bo v Ljubljani prikazan še v petek. Foto: SFC/Mitja Ličen


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt