Iskanje
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana s premiero drame Otroci sonca slavnostno odprlo Veliki oder v začasnem bivališču na Litostrojski 56. Kot so poudarili ustvarjalci, se je gledališče rojevalo skupaj s predstavo. Večplastno dramo Maksima Gorkega o pripadnikih družbe, ki se ne zavedajo svoje ujetosti v svet nepomembnih pomembnosti, je režiral Paolo Magelli. Napovedujemo pa še predstave Balada o trobenti in oblaku v ljubljanskem Mini teatru; O kravi, ki je lajala v luno v SLG Celje in monodramo Kralj ulice v klubu KGB v Mariboru.
20 min • 11. 10. 2024
Fotografijo moramo razumeti v kontekstu vsega, kar jo določa, pravi umetnik in teoretik Victor Burgin, ki s semiotiko razlaga, kako fotografija tvori pomen, s psihoanalizo pa, zakaj nekdo ob neki fotografiji ne občuti ničesar, drugi pa ima solze v očeh. Burgin razmišlja o tem, kako fotografijo razumemo, in poudarja soodvisnost fotografske podobe in jezika, nezmožnost, da fotografijo izvzamemo iz ideološkega polja. Sprva se je uveljavil kot politično angažiran fotograf, ki je s konceptualnim spajanjem podob in besedila opozarjal na družbene nepravilnosti in konvencije. Pogovor je nastal leta 2022 v Ljubljani ob Burginovem gostovanju ob izidu prevoda izbora njegovih esejev z naslovom Kamera in aparat, ki jih je izdala revija Fotografija. Foto: WIkipedia
30 min • 10. 10. 2024
Pogosto slišimo, da je likovna kritika v Sloveniji v krizi. Med spodbujevalci likovne kritike je tudi Slovensko društvo likovnih kritikov, ki letno podeljuje nagrade za to področje. Letos so za življenjsko delo nagradili umetnostnega zgodovinarja, filozofa in pesnika Andreja Medveda, nagrado kritiško pero je prejel Tomislav Vignjević, nagrado za mlado kritičarko pa Sara Nuša Golob Grabner. Da stanje glede kritike pri nas ni najboljše, se strinjajo vsi trije, razmišljali pa so tudi o svojih pristopih in izzivih. Foto: Kristina Bursać, vir: Cankarjev dom
26 min • 04. 10. 2024
Tema sestrstva, ki presega razlike in omogoča sodelovanje, je v ospredju letošnjega festivala Mesto žensk, s katerim bomo začeli današnjo oddajo. Nadaljujemo gledališko – konec tedna ob številnih premierah prinaša tudi predstavo Radost, ki je nastala v koprodukciji dveh mestnih gledališč – ptujskega in ljubljanskega, režijo in besedilo pa podpisuje Nejc Gazvoda. V Slovenskem narodnem gledališču Maribor začenjajo operno sezono s premiero opere Lucia di Lammermoor italijanskega skladatelja Gaetana Donizettija. Na velikem odru Slovenskega stalnega gledališća bo v koprodukciji zaživela drama Woyczek. Predstavljamo tudi freiburški Ansambel Recherche, ki te dni gostuje pri nas.
23 min • 04. 10. 2024
Če toplice večinoma povezujemo s sprostitvijo, rehabilitacijo in ugodjem, so Toplice, v katere nas v ljubljansko Galerijo Vžigalica vabi umetnik Matej Stupica, nekaj povsem drugega. Predvsem gre za prostor večglasja ter razmisleka o spajanju pomenov in medijev ter o napakah v komuniciranju – tako tudi sam naslov nima kaj dosti skupnega s tem, kar si ogledujemo na večmedijski razstavi, ki jo je umetnik zasnoval s kuratorjem Janijem Pirnatom in drugimi sodelavci. Prostor, kjer se en glas spremeni v množico glasov, ki se začnejo čudno prepletati. Morda bi s tem razmišljanjem Mateja Stupice o pomenskem odmevu lahko opisali tudi njegovo razstavo Toplice. Ob vstopu v Galerijo Vžigalica se namreč najprej zavemo zvoka – branih besedil, občasnih udarcev bobnov in še kakšnega drugega trušča ter akustičnosti prostorov, ki vse to še popači. Večglasje pa je v Toplicah ključno povezano s številnimi ustvarjalci, ki jih je Stupica povabil k sodelovanju. Med drugim tako lahko slišimo kompozijo, ki so jo ustvarili Tomaž Grom, Irena Z. Tomažin in Duplo Ništa, glasova Ane Pepelnik in Andreja Tomažina, ki bereta fragmente razstavnega besedila, ter zvoki prepariranih inštrumentov, ki jih je umetnik izdelal v sodelovanju z zvočnim umetnikom Stašem Vrenkom in z izdelovalcem Bojanom Stefanovićem. Zvočno-svetlobne objekte je umetnik ustvaril s pomočjo elektroinženirja Gregorja Krpiča, videe je ustvarila Neža Knez, Hana Podvršič je avtorica kostumskih elementov. Bobni, ki igrajo brez človeške prisotnosti, mikrofoni, kjer nihče ničesar ne izjavlja in zvok, ki se širi po prostoru. Ne le, da je sporočil na razstavi Toplice več, temveč je med njimi, kot pravi Matej Stupica, tudi praznina – prostor vmes. Foto: Matej Stupica
3 min • 30. 09. 2024
Slovensko društvo likovnih kritikov je v ljubljanskem Cankarjevem domu podelilo nagrade kritiško pero 2024 – letošnji nagrajenec za življensko delo je umetnostni zgodovinar, filozof in pesnik Andrej Medved, nagrado kritiško pero je prejel Tomislav Vignjević, nagrado za mlado kritičarko pa Sara Nuša Golob Grabner. Vignjević, ki kritike redno objavlja v osrednjih slovenskih revijah, tudi sicer velja za plodnega pisca predvsem s področje moderne in sodobne ter poznogotske in renesančne likovne umetnosti, mlada kritičarka pa je med drugim ena od utemeljiteljic mentorskega programa Mladi kritik. Več o svojem delu pa je nagrajenec za življenjsko delo, Andrej Medved, povedal v pogovoru, v katerem je razmišljal tudi o vprašanju objektivnosti likovne kritike in teorije. Foto: Kristina Bursać, vir: Cankarjev dom
5 min • 27. 09. 2024
O letošnjem beneškem bienalu smo v oddaji Likovni odmevi že razmišljali – nekaj svojih pomislekov je tedaj predstavil Marko Jenko iz Muzeja Lah. Med drugim je izpostavil, da kurator Adriano Pedrosa pod naslovom Tujci povsod, ponuja precej predvidljiv nabor tem in poudarkov – v ospredju je predvsem umetnost globalnega juga, staroselcev, samoukov, kvir umetnic in umetnikov ter tistih, ki so migrirali. Tokrat svoje misli o letošnji izdaji ene najpomembnejših prireditev sodobne umetnosti deli neodvisni kustos Tevž Logar, izpostavljamo pa tudi nekaj nacionalnih paviljonov, ki se kot vsako leto v večji ali manjši meri odzivajo na izhodiščno temo, kot jo zastavi in na osrednji razstavi razvije kurator. Foto: Dejan Habicht
29 min • 13. 09. 2024
Nocoj se v Ljubljani in Mariboru obetata dve baletni poslastici. V prestolnici bo zaživela krstna izvedba baleta za otroke Mali princ koreografa Lukasa Zuschlaga, na Mariborskem Glavnem trgu pa pripravljajo balet pod zvezdami – uprizorili bodo slovito delo Romeo in Julija. Dotaknemo se tudi literarnega festivala Vilenica in tokratnega nagrajenca Miljenka Jergovića.
22 min • 06. 09. 2024
Monumentalnost, presegajoče, poskus zajemanja kozmosa so asociacije ob ogledu del Anselma Kieferja, slavnega nemškega umetnika, pa tudi ob filmu Wima Wendersa, potopitvenem portretu tega slikarja in kiparja, ki že več kot pet desetletij tematizira nacionalno identiteto in kolektivni spomin, okultni simbolizem, teologijo, misticizem ter nenehno obnovo življenja. Kako danes razumeti to presežno in kje je meja s pompoznim, sta bili dve od vprašanj, o katerih je razmišljal Marko Jenko iz Muzeja Lah, pa tudi o umetnikovi borbi proti pozabi težkih poglavij zgodovine ter potlačitvi holokavsta in nacizma. Ker bodo v zbirko nastajajočega muzeja uvrstili nekaj Kieferjevih del, pa se je pogovor dotaknil tudi njegovega impozantnega ateljejskega kompleksa v Barjacu, mednarodne slave ter povezav njegovih del s slovenskim prostorom. Foto: Kinodvor
48 min • 30. 08. 2024
Kako v vizualno podobo preliti radijski program? To je bila naloga oblikovalke Bojane Fajmut ob 60-letnici našega Programa Ars. Plakat, za katerega je prejela srebrno nagrado na oglaševalskem tekmovanju newyorške revije Graphis, je zdaj ob drugih v tujini nagrajenih plakatih slovenskih oblikovalcev še do 5. septembra na ogled na TAM TAM-ovi ulični razstavi v Ljubljani. Ob tej priložnosti smo se z Bojanu Fajmut pogovarjali o oblikovanju za radijski medij, njenih izkušnjah v tujini ter bližino med oblikovanjem in oglaševanjem.
27 min • 23. 08. 2024
Lutkovna umetnost se razvija in čedalje več je obiskovalecv, ki so se otresli predsodka, da je samo za otroke, pravijo ustvarjalci Poletnega lutkovnega pristana. Mednarodni festival z najdaljšo tradicijo pri nas se bo jutri v organizaciji tamkajšnjega gledališča začel v Mariboru in do septembra gostil najboljše domače in tuje produkcije. Predstavljamo tudi razstavo Jožeta Marinča v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki in poročamo s koncerta Mešanega komornega zbora Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana na 23. Mednarodnem glasbenem festivalu mladih v Postojni.
15 min • 16. 08. 2024
Ob projektih Mladena Stropnika odpovejo ustaljeni mehanizmi razumevanja umetniškega dela, je zapisala Barbara Sterle Vurnik, kustosinja njegove razstave v Mestni galeriji Ljubljana. In res je njihovo privlačnost težko zagrabiti. Čeprav vizualno izčiščena dela morda delujejo abstraktno, sta za njimi pogosto konkretna življenjska izkušnja ali spomin, na katera kdaj napeljuje tudi naslov. Spet drugič je ta naslov predvsem begajoč, nekakšna humorna uganka – to velja tudi za naslov njegove razstave adijo pecivo, kjer so na ogled starejša dela in hkrati najnovejše ustvarjanje, zasnovano prav za to priložnost. Za uveljavljenega umetnika srednje generacije, ki deluje v različnih medijih, so sicer značilni humor, vizualna napetost del ter skoraj otroško čudenje in doživljanje sveta. Pri tem pa se pogosto dotika tem spolnosti, tranzicije, smrti, sprostitve in (ne)dela. Foto: Mladen Stropnik: ko spim video, 38 sek. (loop mode), serija 5/5, 2020, video sličici; vir: FB stran Mestne galeriji Ljubljana
35 min • 14. 08. 2024
Čeprav je pozornost številnih te dni usmerjena predvsem v šport in Olimpijske igre v Parizu, pa se šport lahko povezuje tudi s kulturo. Tako danes tam poteka dan slovenske kulture, ki se je začel s premierno projekcijo filma o prvem dobitniku zlate olimpijske medalje iz Slovenije, telovadcu Leonu Štuklju režiserja Boštjana Grubarja. Predstavljamo tudi razstavo Nazaj v mesto in naprej k naravi Polonce Lovšin, ki neposredno naslavlja aktualno ekološko krizo ter rezultate Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo lastovka.
12 min • 08. 08. 2024
Posipanje s plastiko je tematska rdeča nit letošnjega jubilejnega, 10. festivala Reciklart. Že vseh deset let ustvarjalce festivala žene želja po ustvarjanju, recikliranju in iskanju alternativ potrošništvu. Predstavljamo pa tudi mednarodno srečanje Dvorski likovni dnevi, ki ta teden poteka na domačiji Rezelj na Dvoru pri Žužemberku.
14 min • 07. 08. 2024
Detajli kolin, harmonike, Jezusovo razpelo, lovske trofeje, osameli kozolec, molža, nagrobne sveče in v kapelico zarejen osni panj. To so prizori, ki se znajdejo v najnovejših stripih Martina Ramoveša Kontrabantarji in Amerika. Nastala sta po zgodbah Janeza Ramoveša, ki osvetljujejo lokalno tihotapstvo in izseljevanje v 19. in prvi polovici 20. stoletja. Stripa sta se zdaj prelevila tudi v večmedijsko ambientalno zasnovano razstavo Mačkova glava v Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki, ki jo je kurirala Maša Žekš. Foto: Loški muzej
6 min • 05. 08. 2024
Avtoportret z možgani, ki lezejo iz lobanje, telo, ki mu manjka kakšen del, popačeni izrazi ali pa fantastični avtoportret kot košara z vrtnicami, vrtne škarje ali kamera. Vse to je Maria Lassnig, mednarodno priznana avstrijska umetnica, ki je telo razumela kot najresničnejšo realnost. Znana je prav po psihološko ekspresivnih avtoportretih ter slikah z živahnim pastelnim koloritom. V Cankarjevem domu v Ljubljani so na njeni prvi samostojni predstavitvi pri nas sicer v ospredju risbe, a tudi te izkazujejo, da sta bila v ospredju njenega zanimanja predvsem telo in avtoportret. Čeprav je leta 2014 umrla umetnica za svoj življenjski opus v Benetkah prejela zlatega leva, njena dela pa med drugim hranijo v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku, je postala uveljavljena šele pozneje v življenju, pravi Peter Pakesch iz fundacije Marie Lassnig, ki je ob Katarini Hergouth kustos razstave. V pogovoru je poudaril še, da se mu Maria Lassnig zdi čedalje bolj aktualna, kako njeno ustvarjalnost preliti na filmsko platno, pa je povedala Anja Salomonowitz, režiserka filma Spati s tigrom. Foto: Kristina Bursać, vir: Cankarjev dom
34 min • 26. 07. 2024
Vesolje je ena vidnejših rdečih niti ustvarjanja Gregorja Strniše in tudi osrednja tema istoimenske zbirke. Zdaj je z naslovom Space zbirko izdalo Društvo slovenskih pisateljev v zbirki Litteræ Slovenicæ. Pesmi sta prevedla Nada Grošelj in Jason Blake, knjigi pa je pridana zgoščenka, na kateri je Matej Krajnc uglasbil nekaj teh prevodov. V Galeriji Murska Sobota bo še do 21. avgusta na ogled 38 del, ki jih je za razstavo sodobne likovne ustvarjalnosti Pomurja Ekspozicija_024 izbral lokalni umetnik Gregor Purgaj, ki pripada prvi generaciji slovenske street art scene. Namen razstave je predstavitev aktualne lokalne umetnostne produkcije, ki se združuje z mednarodnimi trendi.
12 min • 16. 07. 2024
V Pulju je v polnem razmahu 71. filmski festival, kjer se predstavlja tudi nekaj filmov, ki so nastali v slovenski produkciji ali koprodukciji. Na festivalu se sicer letos poklanjajo Veljku Bulajiću, režiserju Bitke na Neretvi, ki je umrl letos aprila. V Kulturni četrti Židovska v Mariboru pa sta na ogled dve povezani razstavi: v galeriji Media Nox predstavljajo dela mladih ustvarjalcev natečaja Vabljeni mladi 2024, ki ga je že 23-ič pripravilo Društvo likovnih umetnikov Maribor, v sosednji galeriji omenjenega društva pa dela nagrajencev Primavera.
24 min • 15. 07. 2024
"Pri Adriani Maraž noben od predmetov ni samo predmet" pravi Nadja Zgonik o najpomembnejši slovenski grafični ustvarjalki, ki je bila znana po tehnični dovršenosti, osebno obarvanih motivih in raziskovanju minljivosti. Priznana umetnica, ki se ji v Ljubljani trenutno posvečajo kar s tremi razstavami, je s podobami vsakdanjih objektov namreč pripovedovala o odnosih, času in minevanju, lahko pa gre tudi za zgodbo neke ženske, razmišlja Breda Škrjanec, ob Nadji Zgonik sokustosinja umetničine retrospektivne razstave v MGLC. Ta se osredotoča na grafična dela, po katerih je Adriana Maraž tudi najbolj znana. Kmalu po odločitvi za grafiko v šestdesetih je namreč leta 2015 preminula umetnica postala prepoznavna, v sedemdesetih tudi v tujini. Grafike Adriane Maraž med drugim hranijo osrednji svetovni muzeji, kot sta londonska Tate in newyorška MoMA, ob tujih priznanjih pa je tudi prva umetnica, ki je prejela osrednjo slovensko nagrado za likovno umetnost, Jakopičevo nagrado leta 1977. Foto: Adriana Maraž, Gea, 1992, barvna jedkanica; foto: Jaka Babnik; arhiv MGLC
26 min • 12. 07. 2024
V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani so odprli retrospektivno razstavo Adriane Maraž, najpomembnejše slovenske grafične ustvarjalke, ki je bila znana po tehnični dovršenosti, osebno obarvanih motivih in raziskovanju minljivosti. Leta 2015 preminula umetnica je postala prepoznavna že kmalu po odločitvi za grafiko v šestdesetih, v sedemdesetih tudi v tujini. Pohištvo na grafikah Adriane Maraž ni zgolj pohištvo. Njeni značilni stoli in komode se levijo v človeške oblike ter nas nagovarjajo s svojo nenavadnostjo in rahlo potujitvijo znanega. S podobami vsakdanjih objektov je pripovedovala osebne zgodbe, na specifičen način govorila o univerzalnih temah. Razstava v MGLC, ki sta jo pripravili kustosinji Breda Škrjanec in Nadja Zgonik, se osredotoča na grafiko, po kateri je umetnica tudi najbolj znana. Je med redkimi ustvarjalkami t.i. ljubljanske grafične šole, povezane predvsem s šestdesetimi leti prejšnjega stoletja. Bila je mojstrica in obvladala zahtevne tehnike. Njen pristop h globokemu tisku je izjemen, saj natančnost in ustvarjalnost združuje v grafike, ki odražajo prefinjeno igro oblik, tekstur in pripovedne globine, preberemo ob razstavi. Grafike Adriane Maraž med drugim hranijo osrednji svetovni muzeji, kot sta londonska Tate in newyorška MoMA, ob tujih priznanjih pa je tudi prva umetnica, ki je prejela osrednjo slovensko nagrado za likovno umetnost, Jakopičevo nagrado leta 1977. Ob retrospektivni razstavi v MGLCju, se ji v Ljubljani trenutno posvečata še manjši razstavi v Galerijah DLUL in ZDSLU. Foto: Adriana Maraž, Gea, 1992, barvna jedkanica; foto: Jaka Babnik; arhiv MGLC
1 min • 11. 07. 2024
