Iskanje
Nagrada za najboljši prvenec knjižnega sejma 2023. Nominacija za nagrado kresnik. Nominacija za Cankarjevo nagrado. Nominacija za nagrado kritiško sito. Sodobno in vendar tradicionalno slovensko podeželje. Natrgan slog Pie Prezelj v kratkem romanu Težka voda bolj nakazuje kot pripoveduje, a vendar z niansami pove vse. Vloge posameznikov so pričakovane, vsak ima v domačem in vaškem okolju svoje dolžnosti, vrt mora biti urejen … Vendar ni vse tako preprosto; značaji, čustva, čutenje se ne ozirajo na norme, mogoče jih je le zatreti, ne pa uničiti. Osrednja protagonistka, pravkar ovdovela Ida, se zave, da življenje teče naprej, pogled na neizživete želje razkriva utrujenost in razočaranje ... Pia Prezelj je pisateljica in prevajalka ter časopisna novinarka. Roman Težka voda je leta 2023 prejel nagrado za najboljši prvenec, nominiran pa je bil tudi za nagrado kresnik, Cankarjevo nagrado in kritiško sito. Že leta 2022 pa je avtorica prejela nagrado čuvaj / watchdog za dosežke mladih novinarjev. Režiserka: Špela Kravogel Interpretka: Nataša Barbara Gračner Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Mateja Juričan Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studih Radia Slovenija decembra 2024 v sodelovanju z Založbo Goga in ZKP RTV Slovenija.
22 min • 24. 04. 2025
Nagrada za najboljši prvenec knjižnega sejma 2023. Nominacija za nagrado kresnik. Nominacija za Cankarjevo nagrado. Nominacija za nagrado Kritiško sito. Sodobno in vendar tradicionalno slovensko podeželje. Natrgan slog Pie Prezelj v kratkem romanu Težka voda bolj nakazuje, kot pripoveduje, vendar z niansami pove vse. Vloge posameznikov so pričakovane, vsak ima v domačem in vaškem okolju svoje dolžnosti, vrt mora biti urejen … Vendar ni vse tako preprosto; značaji, čustva, čutenje se ne ozirajo na norme, mogoče jih je le zatreti, ne pa uničiti. Osrednja protagonistka, pravkar ovdovela Ida, se zave, da življenje teče, pogled na neizživete želje razkriva utrujenost in razočaranje ... Pia Prezelj je pisateljica in prevajalka ter časopisna novinarka. Roman Težka voda je leta 2023 prejel nagrado za najboljši prvenec, nominiran pa je bil tudi za nagrado kresnik, Cankarjevo nagrado in kritiško sito. Že leta 2022 pa je avtorica prejela nagrado čuvaj/watchdog za dosežke mladih novinarjev. Režiserka: Špela Kravogel Interpretinja: Nataša Barbara Gračner Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Mateja Juričan Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studih Radia Slovenija decembra 2024 v sodelovanju z Založbo Goga in ZKP RTV Slovenija.
27 min • 23. 04. 2025
Nagrada za najboljši prvenec knjižnega sejma 2023. Nominacija za nagrado kresnik. Nominacija za Cankarjevo nagrado. Nominacija za nagrado kritiško sito. Sodobno in vendar tradicionalno slovensko podeželje. Natrgan slog Pie Prezelj v kratkem romanu Težka voda bolj nakazuje kot pripoveduje, a vendar z niansami pove vse. Vloge posameznikov so pričakovane, vsak ima v domačem in vaškem okolju svoje dolžnosti, vrt mora biti urejen … Vendar ni vse tako preprosto; značaji, čustva, čutenje se ne ozirajo na norme, mogoče jih je le zatreti, ne pa uničiti. Osrednja protagonistka, pravkar ovdovela Ida, se zave, da življenje teče, pogled na neizživete želje razkriva utrujenost in razočaranje ... Pia Prezelj je pisateljica in prevajalka ter časopisna novinarka. Roman Težka voda je leta 2023 prejel nagrado za najboljši prvenec, nominiran pa je bil tudi za nagrado kresnik Cankarjevo nagrado in kritiško sito. Že leta 2022 pa je avtorica prejela nagrado čuvaj / watchdog za dosežke mladih novinarjev. Režiserka: Špela Kravogel Interpretinja: Nataša Barbara Gračner Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Mateja Juričan Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studih Radia Slovenija decembra 2024 v sodelovanju z Založbo Goga in ZKP RTV Slovenija.
18 min • 22. 04. 2025
Neposredni prenos literarnega večera Čeprav bi lahko na travniku šteli zvezde v ciklusu Ars teatralis iz male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu je posvečen mladim primorskim književnim ustvarjalcem. Avtorji so: Alex Kama Devetak, tudi pisec scenarija, Ester Gomisel, Katarina Gomboc Čeh, Mojca Petaros, Selma Skenderović in Tamara Babić Nikiforov. Interpreti: Primož Forte, Nikla Petruška Panizon, Julija Berdon, Manica Maver, Tamara Stanese, glasbenika: violinistka Vera Sturman in pianist Simon Kravos. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina, fonetičarka: Suzana Köstner. Tonski mojster v tržaškem gledališču je bil Diego Sedmak, lučni mojster Raffaelle Cavarra, tehnični vodja Peter Sedmak. Za radijski prenos je skrbel Matjaž Miklič. Režiser literarnega večera: Alen Jelen.
65 min • 24. 02. 2025
Igralka, pesnica in pisateljica Berta Bojetu Boeta (1946–1997) je petnajst let igrala v Lutkovnem gledališču v Ljubljani in bila ena izmed ustanoviteljic in igralk Koreodrame, v kateri je bila leta 1984 premierno uprizorjena njena poetična drama Pogovori v hiši Karlstein. Štiri leta pozneje je igra z naslovom Besede iz hiše Karlstein izšla kot pesniška zbirka. Berta Bojetu Boeta ostaja samosvoje, a skoraj prezrto ime v slovenskem ustvarjalnem univerzumu. Izvirno se loteva tem primarnega čutenja in globokega čustvovanja, dojemanja intimnosti in ljubezni. V središču je žensko telo, s katerim zaznava in prvinsko dojema svet. Njen ustvarjalni opus je tematsko, motivno in vsebinsko povezan. V Pogovorih v hiši Karlstein Berta Bojetu Boeta v poetičnih podobah, ki so tu, kot sama pravi, »za slutnjo, ne za gotovost«, z mehkobo in sočutjem obravnava intimne in boleče občutke naše eksistence. Izgube, rane, globoko vpisane v telo. Brezkompromisno ustvarja razpoko v svet, v hišo, sistem, ki ga pretresa birokratska in dodelana urejenost. Neskončno delo, da bi se zagotovila odtujenost, izzove z brezkompromisnostjo krika in mehkobo sočutja. Z iskanjem besed za vse tisto, kar noče in ne more biti poimenovano. Nastopila je dramska igralka Mojka Končar. Glasba je delo skladateljic Bojane Šaljić Podešva in Ingrid Mačus. Oblikovanje zvoka Urban Gruden Vizualna podoba performansa Lucija Zucchiati Oblikovanje svetlobe v Galeriji ŠKUC Domen Lušin Koreografija Mojka Končar Dramaturgija Vilma Štritof Lektorica Mateja Juričan Izdelava kostuma Nika Dolgan Za neposredni prenos iz Galerija ŠKUC sta poskrbela Matjaž Miklič in Miha Oblak. Režija in zvočna dramaturgija Saška Rakef Produkcija: uredništvo igranega programa Radia Slovenija - programa Ars in ŠKUC gledališče Zvočni performans sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana. Urednik in redaktor: Alen Jelen.
46 min • 23. 12. 2024
Na Gornjem Seniku, na hribu Grebenšček, v Porabju naši rojaki pripravijo vsakoletno bogoslužje na prostem. Letos sta poleg slovenskega duhovnika Ferenca Merklija, nekdanjega gornjeseniškega župnika, ki odhaja na študij v Rim, somaševala še Tibor Tóth in Dejan Horvat. Župnik Dejan Horvat, ki prihaja med Slovence v Porabju iz Prekmurja, premišljuje o duhovni oskrbi rojakov v Porabju, njihovih vezeh z matico.
22 min • 15. 09. 2023
Operni pevec Miha Brkinjač je po končanem študiju glasbe v Berlinu, je dobil svoj prvi pravi gledališki angažma v gledališču Krefeld-Mönchengladbach. Miho Brkinjača, smo s podporo SKICA Berlina zmotil po vaji za novo predstavo in ga povabil na klepet.
53 min • 30. 04. 2023
Z upokojenim župnikom Izidorjem Pečovnikom Dorijem, ki smo ga obiskali na pepelnično sredo v berlinskem Schönbergu, o postnem času, o migrantih in njihovih duhovnih potrebah, o slovenskih izseljencih in o svojih izkušnji zdomstva. Župnik Dori vodi slovensko katoliško misijo, ki domuje od leta 1989 v prostorih pri cerkvi sv. Elizabete. Kljub upokojitvi ne počiva. Poleg rednega dela v štirih nemških župnijah še naprej skrbi za duhovno oskrbo in pastoralo Slovencev. Ob sobotah mašuje v cerkvi sv. Elizabete v slovenskem jeziku. V večnamenskih prostorih katoliške misije gosti slovenski dopolnilni pouk in vrtec. Dejaven je tudi pri organizaciji kulturnega življenja Slovencev v Berlinu.
20 min • 10. 03. 2023
Ko je Drago Jančar neko noč prebiral kroniko gradu Strmol, je takoj vedel, da bo napisal roman To noč sem jo videl. Ni pa si predstavljal, da bo imel roman tak učinek, pa ne le na slovensko družbo: to tragično zgodbo prebirajo tudi drugod po svetu. Roman je bil preveden v več kot 26 jezikov, zdaj pa ga bo mogoče tudi poslušati, saj je pri ZKP RTV Slovenija izšel v obliki zvočne knjige. Ob tej izdaji je Drago Jančar razmišljal o poti romana in o tem, kako je spoznaval tragično usodo zakoncev Hribar. Izdaja zvočne knjige To noč sem jo videl je prvi iz niza dogodkov ob praznovanju šestdesete obletnice 3. programa Radia Slovenija, programa Ars. V teh dneh jo lahko na Arsu poslušate vsak delovnik ob 19.00. Razdeljena je v štiriindvajset nadaljevanj, na voljo pa je tudi na spletnih straneh programa Ars in ZKP RTV Slovenija.
23 min • 12. 01. 2023
Danes bomo spoznali gospo Anico Kralj Malalan. Rodila se je v Trstu junija 1934, že od nekdaj pa živi v Trebčah pri Trstu. Je upokojena učiteljica, ki je bila veliko let predsednica Prosvetnega društva Primorec Trebče in pevka v istoimenskem društvenem zboru. Zdaj poje pri Tržaškem partizanskem pevskem zboru Pinko Tomažič in konec meseca bodo proslavili 50 let delovanja s koncertom v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Gospa Anica je nadvse dejavna, vedno prisotna pri dogajanju v vasi, mnoga leta tudi abonentka v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer ne zamudi nobene nedeljske abonmajske predstave. Je tudi babica, ki je izjemno rada v družbi mladih.
25 min • 24. 11. 2022
Poslovila se je režiserka, doajenka radijske igre na Slovenskem
2 min • 01. 06. 2022
"...Po tisoče korakih smo tako še vedno tam, kjer smo bili. Na začetku. V negibni točki časa, iz katere umrli živim ljubeče oznanjajo, da je življenje veliko več kot zgolj obstajati, da je čudež, ki zahteva užitje biti in vsega igrivega v iskreni, zaupljivi neposrednosti odnosa z drugim. Da stremeti za lepoto, ki jo vsak od nas nosi v sebi, naseljuje prav ta prostor biti tu, kjer ni ničesar, česar živi nimamo in razblinja slepoto za sveto. Pri tem opominja, da kar nam uhaja z jezika, izvira v notranjosti in zrcali neponarejeno podobo pobeglega jeziku in misli. Da je ob odprtem srcu vse okoli nas, živeče in neživo, vselej dosegljivo, izrazno pristno, vredno posvečene nege in časa..." ddr. Boris Mihalj, predsednik Društva ZDUS Vsakoletni recital smo na programu ARS po navadi prenašali z ljubljanskega Prešernovega trga, tokrat pa so se igralke in igralci zaradi epidemioloških ukrepov s trgov slovenskih mest preselili v radijski studio. Prešernove verze bo moč slišati tudi v mestnih središčih Ljubljane, Maribora, Kopra, Nove Gorice, Kranja, Novega mesta, Celja in v Vrbi na Gorenjskem. Prireditev se je pred leti začela kot protest, kot delček borbe za slovensko kulturno avtonomijo v okviru nekdanje Jugoslavije. Zdravljico na začetku interpretira Aleš Valič, ob koncu pa Tone Gogala. France Prešeren je pesem napisal leta 1844, ko se je v avstrijskem cesarstvu počasi bližal konec predmarčne dobe. Tako je naš veliki pesnik v marsičem preroško napovedal prihodnost. Recital z glasbo spremlja saksofonist Lenart Krečič, član Bog Banda RTV Slovenija. V režiji Alena Jelena recital ob slovenskem kulturnem prazniku povezuje Maja Moll. Nastopajoči igralke in igralci: Aleš Valič, Tone Gogala, Radoš Bolčina, Minca Lorenci, Vladimir Vlaškalič, Alenka Pirjevec, Uroš Potočnik, Niko Goršič, Marjuta Slamič, Eva Stražar, Urban Kuntarič, Darja Reichman, Aja Kobe, Mateja Pucko, Nejc Ropret, Irena Mihelič, Lovro Zafred, Mojca Simonič, Jure Kopušar, Arna Hadžialjević, Žiga Udir, Violeta Tomić, Matic Valič, Davor Herga, Rossana Mortara, Ana Facchini, Danijel Malalan, Nebojša Pop Tasić, Patrizia Jurinčič Finžgar, Karin Komljanec, Barbara Vidović, Rok Kunaver, Vesna Kuzmić, Matija Stipanič, Miha Nemec, Nevenka Vrančič, Peter Harl in na posnetku še Štefka Drolc.
99 min • 08. 02. 2022
Kultura pomeni pojem, ki opisuje tkanje občih človeških doživetij, načina življenja, vrednot in simbolov posameznika v odnosu do narave, okolja, drugega bitja in skupnosti. Slovenska kultura, dobrina, katere izročilo obhajamo, v pletivu skupnosti izraža celostno oblikovani narodni značaj, razumevanje sveta in ravnanj. Slovenci lastno državo dojemamo kot tujca, do katerega smo nezaupljivi, podcenjujoči, kot tujca, ki ga je dobro izrabiti oziroma ogoljufati. Politično kulturo zaupamo lastni nevidnosti, ki je udejanjan strah pred posledicami namišljenih sankcij vsemogočnega, tujega velikega drugega, ter kot tesnobna stiska vznemirja življenju lastne občutke v varno strašilo groze pred vsakodnevnimi pritiski, ki posledično vodijo do izbranega izginotja. Neopazen najlaže preživiš, zato dvig glave bližnjega pomeni lastno izpostavljanje in vznik zavisti do njegovega morebitnega uspeha. Slovenski značaj tako najraje časti nabirek tujega perja, s katerim se lahko varno okiti, in podcenjuje vse, kar izhaja iz vztrajnega dela naprednih posameznikov lastnega naroda. Zato zmore zgolj pomilovati smrtne skorje svoje dediščine in zanemarja vztrajnost glasnikov sedanjosti življenja. Po tisoče korakih smo tako še vedno tam, kjer smo bili. Na začetku. V negibni točki časa, iz katere umrli živim ljubeče oznanjajo, da je življenje veliko več kot zgolj obstajati, da je čudež, ki zahteva užitje biti in vsega igrivega v iskreni, zaupljivi neposrednosti odnosa z drugim. Da stremeti za lepoto, ki jo vsak od nas nosi v sebi, naseljuje prav ta prostor biti tu, kjer ni ničesar, česar živi nimamo in razblinja slepoto za sveto. Pri tem opominja, da kar nam uhaja z jezika, izvira v notranjosti in zrcali neponarejeno podobo pobeglega jeziku in misli. Da je ob odprtem srcu vse okoli nas, živeče in neživo, vselej dosegljivo, izrazno pristno, vredno posvečene nege in časa.
2 min • 07. 02. 2022
V nemškem Potsdamu, nekoč rezidenci pruskih in nemških vladarjev, ki se ponaša s svetovno dediščino pod okriljem UNESCO, poteka že 35. medijski festival Prix Europa. Na festivalu se v tekmovalnem delu za prestižne nagrade poteguje tudi RTV Slovenija. Radio Slovenija – Program Ars je z igro Medeja… bom postala v režiji Špele Kravogel uvrščen v tekmovalni program v kategoriji radijske igre, dokumentarna igra Glas šakala v režiji Saške Rakef pa se za nagrado poteguje med radijskimi dokumentarci. Medeja ... bom postala prinaša Senekovo zgodbo, ki temelji na bolj znani, Evripidovi Medeji, a je zgodba podobn. Medejini zločini odpirajo vprašanje ali je protagonistka žrtev skorumpiranih družbenih razmer in intimnega izdajstva, okrutna maščevalka ali ženska, ki ostaja zvesta sama sebi. V glavnih vlogah igrajo Nataša Barbara Gračner (Medeja), Primož Pirnat (Jazon) in Radko Polič (Kreont). Dokumentarna zvočna študija Glas šakala, ki je nastala po scenariju režiserke Saške Rakef in pesnice Tine Kozin, pa sledi migracijski poti šakalov. Zasnovan je kot hodi performans, ki ga poslušalec posluša med sprehodom po polju ali gozdu, stran od vsakdanjih motenj pozornost. Gre za preplet strokovnih, dokumentarnih in poetičnih besedil ter komponiranih zvočnih krajin, zajetih na terenu. Glasba je delo Bojane Šaljić Podešva, za zvočno oblikovanje je poskrbel Matjaž Miklič, za dramaturgijo pa Pia Brezavšček. Televizija Slovenija se kot koproducent v mednarodni produkciji predstavlja z delom "Noisy Neighbours". Festival spremlja urednik Alen Jelen.
4 min • 12. 10. 2021
V Sledeh večnosti smo se ustavili v župniji svetega Andreja apostola v Štandrežu pri Gorici, kjer službuje župnik Karel Bolčina. Dejaven je na številnih področjih, zaradi pomanjkanja slovenskih duhovnikov v Furlaniji Julijski krajini je župnijski upravitelj v številnih vaseh Goriške nadškofije. Karel Bolčina je izvedenec za cerkveno pravo, na nadškofiji ima številne zadolžitve, je pa tudi član več komisij Cerkve v Sloveniji.
17 min • 10. 09. 2021
13 min • 15. 12. 2020
15 min • 14. 12. 2020
12 min • 11. 12. 2020
