Igra z nenavadnim naslovom je kot aktualna travestija Cankarjeve drame Hlapci nastala po zamisli in v režiji radijskega režiserja Aleša Jana. Kot razmislek o slovenstvu ob bližajočem 30. rojstnem dnevu Republike Slovenije.

Travestija Cankarjeve drame Hlapci

Igra z nenavadnim naslovom je kot aktualna travestija Cankarjeve drame Hlapci nastala po zamisli in v režiji radijskega režiserja Aleša Jana. Kot razmislek o slovenstvu ob bližajočem 30. rojstnem dnevu Republike Slovenije.

Zamisel in režija Aleš Jan
Tonska mojstrica Metka Rojc
Glasbeni oblikovalec Peter Čare
Asistentka režije Alenka Grajžar
Tehnični asistent Zmago Frece

Ob Borisu Kralju v vlogi Župnika in Kristijanu Mucku v vlogi Jermana so igrali še: Tanja Žagar, Majda Potokar, Marijana Brecelj in Marjana Klanjšek - Jaklič, Dare Valič in Brane Grubar.

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Ljubljana decembra 1990

 

 

Matevž Paternoster (r. 1979): Tržnice, detajl, 2017 © MGML
Osrednjo mestno tržnico si je Plečnik zamislil kot monumentalno izoblikovan obrečni prostor, ki se razteza med Tromostovjem in Zmajskim mostom. Na desno obrežje Ljubljanice je postavil mogočno arkadno stebrišče, ki sledi ukrivljeni liniji reke. Vzor zanj je našel v Berninijevi monumentalni ureditvi trga pred cerkvijo sv. Petra v Rimu.
Fotografa Matevža Paternostra pri njegovem delu najizraziteje definirata dva miljeja - dediščina in arhitektura. Zaveda se, da dediščine, tako premične kot nepremične, ni mogoče zgolj dokumentirati, temveč je treba skozi fotografijo interpretirati njeno pojavnost ter zajeti vizualno bistvo njenega sporočila in zapis časa, ki jo je izoblikoval. Paternostrove fotografije, posnete v zadnjih petih letih, so v produkciji Muzeja in galerij mesta Ljubljane pospremile različne razstavne projekte Plečnikove hiše. Predstavljena fotografija je del izbora za razstavo Ljubljana, mesto s Plečnikovim podpisom, ki je bila v lanskem letu predstavljena na Jakopičevem sprehajališču ljubljanskega parka Tivoli.

Likovno opremo spletnega članka so zasnovali kustosi Muzeja in galerij mesta Ljubljane - Plečnikova hiša.

Muzej in galerije mesta Ljubljane so od ustanovitve leta 2008 največji ljubljanski in slovenski javni zavod za kulturo, od leta 2010 pa upravljajo tudi s Plečnikovo hišo, ki je muzej postala že leta 1972. V Plečnikovi hiši se posvečajo ohranjanju in varovanju dediščine arhitekta ter preučevanju časa in okoliščin, v katerih je mojster živel in ustvarjal. Po obsežni prenovi, ki je bila izvedena v letih 2013–2015, danes Plečnikova hiša obiskovalcem ponuja celovito doživetje: poleg originalno ohranjenega Plečnikovega domovanja muzej dopolnjuje še stalna razstava z naslovom Plečnik., ki govori o Plečnikovem opusu in življenju, z občasnimi razstavami osvetljujejo različne vidike Plečnikovega ustvarjanja, v hiši pa so urejeni tudi prostori za pedagoške in andragoške programe - vse v duhu raznolikim obiskovalcem približati bogato dediščino našega velikega arhitekta. O izjemnem pomenu Jožeta Plečnika priča tudi dejstvo, da se njegova stavbna in urbanistična dediščina v Ljubljani od začetka leta 2020 poteguje za vpis na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. To je le še razlog več za obisk hiše, v kateri se je porajala Plečnikova Ljubljana!

Klemen Markovčič