Podobe znanja

Ekološka kriza bo spremenila našo prehrano

Prehranska industrija že razmišlja o alternativah mesu in išče zase nove priložnosti, poudarja sociologinja dr. Andreja Vezovnik

Andreja Vezovnik1
foto: iz osebnega arhiva A. Vezovnik

Naša hrana, to kar jemo, ni več povezano zgolj z našim osebnim okusom in skrbjo za zdravje, ampak se vse bolj neposredno povezuje s stanjem planeta v celoti. Kmetijstvo je panoga, ki prispeva znaten delež k izpustom toplogrednih plinov, zlasti to velja za živinorejo. Porabi tudi veliko vode in z najbolj razširjenimi kmetijskimi praksami v znatni meri siromaši rodovitno prst. Opozorila, da bodo zaradi povečevanja števila prebivalcev in sočasnega krčenja kmetijskih površin človeštvu v prihodnosti grozila obsežnejša pomanjkanja zadostnih količin hrane, tako niso brez realnih osnov. Zelo povedni pa so tudi načini, kako se tovrstna tveganja danes prvenstveno naslavlja. V pogovoru s sociologinjo, izr. prof. dr. Andrejo Vezovnik s Centra za socialno psihologijo in Katedre za medijske in komunikacijske študije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani smo se v tokratnih Podobah znanja posvetili nekaterim vidikom sodobnih prehranskih praks ter diskurzom, ki skušajo usmerjati naslavljanje prihodnje preskrbe s hrano.

“Predvsem bi morali pojesti mnogo manj, kot dejansko pojemo,” je mnenja dr. Andreja Vezovnik. Poudarja tudi, da je danes človek zaradi obilice nasprotujočih si infomacij pred zahtevno nalogo, če želi biti o tem, kar je, dobro informiran.