Film se osredotoča na Toma in Joan, zakonca v poznih srednjih letih, ki uživata drug z drugim v prostem času zgodnje upokojitve.
Če se v ozadju uvodne špice filma predvaja song iz klasičnega jazzovskega repertoarja, običajno to napoveduje film Woodyja Allena. A irska intimna drama Navadna ljubezen bi bila težje dlje od serijskega nizanja Allenovih domislic v lahkotnem slogu, hkrati pa ta uvod tudi ni povsem zavajajoč.
Film se osredotoča na Toma in Joan, zakonca v poznih srednjih letih, ki uživata drug z drugim v prostem času zgodnje upokojitve. Njuno življenje poteka v globoki naklonjenosti, v kateri ne manjka nežnosti in humorja. Toda mirno plovbo vsakdanjega zakonskega življenja razburka slaba novica – Joan diagnosticirajo raka na dojki. Čeprav je prvenstveno na kocki Joanino življenje, sta močno prizadeta oba, in v filmu spremljamo zdravljenje in njuno soočenje z nevarno boleznijo.
Film Navadna ljubezen bi ob vseh oznakah intimnosti in komornosti pravzaprav lahko imeli zaradi njegovega detajlnega prikaza bolnišničnih postopkov in poglabljanja v različne terapije tudi za »proceduralno dramo«. Njegova moč pa je predvsem v tem, da pokaže razliko med ednino in dvojino. Joan in Tom sta zrela, odrasla, samostojna in oblikovana človeka, toda njuna skupnost je veliko več od seštevka dveh posameznikov; pravzaprav sta ena nedeljiva celota.
Z nekakšno neobremenjeno naravnostjo ju vrhunsko odigrata Liam Neeson, ki je v film prinesel nekaj karizme bojevitih likov iz svoje kariere, in Lesley Manville, ki jo poznamo iz del Mikea Leigha, pri čemer tudi Navadno ljubezen prežema nekaj njegovega duha privzdignjene vsakdanjosti. Film je režiral avtorski in zakonski par Lisa Barros D’Sa in Glenn Leyburn, ki velja kljub za zdaj le trem celovečercem za enega najboljših ustvarjalnih tandemov sodobne irske kinematografije. Še eno kakovostno plat velja izpostaviti, in sicer v razumevanju, kako ozka je lahko meja med solzavim televizijskim filmom tipa »resnične zgodbe« in nežnim realizmom Navadne ljubezni – a ta meja je hkrati zelo globoka.
Ob vsej svoji usmerjenosti v intimo pa ima film Navadna ljubezen še eno širše družbeno sporočilo, zaradi katerega bi bil ogled nujen – sploh v tem trenutku: kako zelo pomemben je za razvito, civilizirano družbo in ohranjanje človeškega dostojanstva dobro delujoč in dostopen zdravstveni sistem!
