Sodobni svetnik, najbolj znan po stigmah, vidnih znamenjih Kristusovih ran.

P. Pij, kapucinski redovnik iz Pietrelcine v Italiji, ki še danes velja za enigmatično osebnost, je o sebi dejal: »Sam sebi sem skrivnost«. Že za časa življenja so ga mnogi imeli za svetnika. Bil je velik molivec in neutruden spovednik. Najbolj znan pa je po stigmah, znamenjih Kristusovih ran, ki jih je imel petdeset let vse do svoje smrti. Kdo je bil ta skromni kapucinski pater? Zdi se, da je bil p. Pij, ki je živel v stoletju dveh svetovnih vojn in največjega nasilja v zgodovini, na poseben način – kot pravi papeški pridigar Raniero Cantalamessa – »mistik zadoščevanja«. Kako se je soočal z lastnim trpljenjem in kakšen je bil njegov odnos do trpečih ljudi? Kaj lahko povemo o njegovih stigmah in kakšen je njihov duhovni pomen? Kakšna je vloga in namen čudežev, ki so se zgodili na njegovo priprošnjo? O teh in podobnih vprašanjih se bomo ob 50-letnici smrti p. Pija pogovarjali s kapucinom Jaroslavom Kneževićem.

»Bil sem v koru, da bi opravil zahvalo po maši, in začutil sem, da se počasi dvigujem v čedalje večji milini, ki mi je pri molitvi zbujala prijetno občutje. Nenadoma je v moje srce udarila velika luč in sredi tolikšne luči se mi je prikazal Kristus z ranami. Ko sem prišel k sebi, sem bil na tleh, z ranami«.
(p. Pij)

»Res je, da se svetost tega kapucina, zaznamovanega s stigmami, vidnimi znamenji Kristusovih ran, v nekaterih pogledih kaže kot nenavadna in z močnim pridihom ´nadnaravnega´. Toda ali ne bi moglo biti ravno vse to odgovor na potrebe našega časa, tako močno zaznamovanega s posvetnostjo in ´naturalizmom´, ki se zapira vsemu, kar presega izkustvo«?
(Raniero Cantalamessa, v: Saverio Gaeta: Na nebeškem pragu. Pater Pij iz Pietrelcine, str. 7).

Robert Kralj