Glasovi svetov

(Ne)moč reportažne fotografije

20160803_111429
Uroš Hočevar, Manca Juvan in Srdjan Živulović.
foto: Liana Buršič

»Spominjati se pomeni vse bolj sposobnost, da si prikličemo pred oči sliko, ne pa da v duhu obnovimo zgodbo« je rekla znamenita Susan Sontag in s tem poudarila moč podob. V današnjih modernih časih se vse več prostora namenja prav fotografskim podobam ….in v času množične potrošnje ima praktično vsakdo možnost komunicirati, reportirati, dokumentirati s pomočjo fotografije. Hiper produkcija podob nas obdaja, tudi cenenih in prostaških. Fotografija pa je tudi namesto vloge kapi, ki zamrzne življenje v predsmrtno masko, hitro in gladko postala reportaža, dokument in obeležje življenja, pa znak njegove minljivosti in negotovosti je zapisal Lev Kreft v spremni besedi h knjigi Estetika reportažne fotografije fotoreporterja Uroša Hočevarja, ki pravi, da se prava moč reportažnih in dokumentarnih fotografij, ki se pojavljajo v medijih množične komunikacije pokaže takrat, ko politika v kriznih časih podivja, ko ni več prostega pretoka informacij, in ko pade prva žrtev vojne – resnica. O moči in nemoči reportažne fotografije se bomo pogovarjali v tokratni oddaji in se ob dejstvu, da zgodbe s fotografij nagovarjajo sočutno bit v nas, dotaknili tudi vzporednega dejstva, da ljudje ob dnevnih podobah eksplicitnih grozot vojne, ubijanja, smrti, postajamo neobčutljivi, odporni proti nasilju. Z nami bodo gostje, znani in ugledni slovenski fotoreporterji.