Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na sporedu so Pastorala za orgle Domenica Zipolija, Uvertura št. 6 v g-molu Francesca Marie Veracinija, Pastoralna sonata Giuseppa Tartinija, Simfonija št. 44 v e-molu, 'Žalna' Josepha Haydna in Melodija iz opere Orfej in Evridika (priredba za violino in klavir) Christopha Willibalda Glucka.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Predvajamo uverturo iz scenske glasbe k Voltairovi tragediji Olimpija Josepha Martina Krausa in Klavirsko sonato št. 15 v F-duru, K. 533 Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Avtor: Mihael Kozjek

Francoski pesnik Jacques Prévert je eden najbolj priljubljenih pesnikov dvajsetega stoletja, saj z na videz preprostimi verzi izraža globoka spoznanja in resnice, ki se človeka prav zaradi tega spoja dotaknejo toliko bolj. To izkušnjo ponuja tudi pesem Paris at night. V prevodu Aleša Bergerja in v interpretaciji dramskega igralca Ivana Rupnika.

Avtor: Ars

Na sporedu medigra po 1. dejanju iz scenske glasbe k igri Rozamunda, kneginja s Cipra Franza Schuberta, Kvintet za klarinet in godala v B-duru, op. 34 Carla Marie von Webra, Nokturno št. 9 v H-duru, op. 32/1 Frédérica Chopina, Romanca za violino in orkester št. 2 v F-duru, op. 50 Ludwiga van Beethovna, Simfonija št. 4 v A-duru, op. 90, 'Italijanska' Felixa Mendelssohna, Forlana za flavto in klavir Germaine Tailleferre, Navarra – španski ples za dve violini in orkester, op. 33 Pabla de Sarasateja in Godalni kvartet št. 3 Heitorja Villa-Lobosa.

Avtor: Mihael Kozjek

Circus Maximus, orjaški hipodrom sredi antičnega Rima, je bil kraj, kjer so pred uprizarjali najnasilnejše in najbolj krvave orgije zabave, da bi potešili kruha in iger željne gledalce ter jih v bedi vsakdanjega ohranjali v sladki pozabi. Tako pa je tudi naslov Simfonije št. 3 Johna Corigliana, izjemno angažiranega dela z neverjetno močjo nagovora, zvočne zaušnice sodobnemu človeku.

Avtor: Igor Krivokapič

Oddajo Samo muzika smo namenili jazzovskim standardom v interpretaciji slovenskih pevk. Tako bomo poslušali Beti Jurković, Marjano Deržaj, Eldo Viler, Metko Štok, Majdo Sepe, Mio Žnidarič, Kristino Oberžan, Ireno Vidic, Ajdo Stino Turek, Nino Strnad, Ivo Stanič in Ano Čop.

Avtor: Marko Kumer

Na še enem od zadnjih zemljišč znotraj nekdanjega obzidja rimske antične Emone, najbolj vzhodnega mesta takratne cesarske desete regije Venecija in Istra (Regio X. Venetia et Histria), ki jih je še možno raziskati zaradi pozidanosti, od oktobra potekajo arheološka izkopavanja dela območja prihodnje knjižnice NUK II ob križišču Zoisove in Slovenske ceste v Ljubljani. Srednjeveško Ljubljano (Luwigana) so v visokem srednjem veku zidali tudi z gradbenim materialom antične Emone, zato arheologi previdno odstranjujejo plast za plastjo gradnje in naravnega zasutja skozi stoletja. Vodja teh zaščitnih izkopavanj je arheolog Blaž Orehek iz Centra za preventivno arheologijo ZVKDS. Po predstavitvi za novinarje v sredo, 18. decembra, smo z njim posneli pogovor o rezultatih in predvsem spoznanjih tako teh zadnjih kot preteklih izkopavanj antičnega mesta, posebej pa območja prihodnje knjižnice NUK II.

Avtor: Goran Tenze

Tina Žerdin je posnela vrsto novih skladb slovenskih skladateljev za solistično harfo in v komornih zasedbah.

V oddaji Ženske v svetu glasbe predstavljamo harfistko Tino Žerdin v izvajanju skladb slovenskih skladateljev. Harfistka se je po učenju klavirja na glasbeni šoli v Velenju in študiju solopetja povsem posvetila harfi. Harfo je študirala na Univerzi za glasbo na Dunaju pri profesorici Adelheid Blovsky-Miller, pri kateri je z odliko končala magistrski študij harfe, hkrati pa se je intenzivno izobraževala pri številnih priznanih tujih profesorjih, predvsem predstavnikih francoske šole igranja na harfo. Harfistka Tina Žerdin koncertira in nastopa solistično, v komornih zasedbah in kot solistka z uveljavljenimi slovenskimi in tujimi orkestri, kot so Simfonični orkester RTV Slovenija, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, Dunajski komorni orkester, Haydnova filharmonija in Makedonska filharmonija, v orkestrih dunajskih Ljudske opere in Državne opere ter drugod po Evropi. Marca 2015 je v založbi Društva slovenskih skladateljev izšla prva samostojna zgoščenka Tine Žerdin z naslovom Harfonija, na kateri je sama ali z glasbenimi prijatelji posnela devet skladb avtorjev 20. in 21. stoletja. V oddaji bomo poslušali njeno izvedbo skladb za harfo Zvonimirja Cigliča, Brine Jež Brezavšček, Iva Petrića in Alojza Srebotnjaka. Poslušajte tudi pogovor s harfistko Tino Žerdin.

Avtor: Tjaša Krajnc

Vstop Tomaža Šalamuna (4. julij 1941–27. december 2014) v slovenski literarni prostor s pesniško zbirko Poker (samozaložba, 1966) je pomenil enega največjih pesniških prelomov pri nas po drugi svetovni vojni. Ta izjemen erudit, ki je bil po izobrazbi umetnostni zgodovinar, je nekaj časa deloval v sklopu skupine OHO in ustvaril tudi nekaj likovnih del. Ampak Šalamun je večino svojega življenja posvetil pisanju poezije, saj je nenehno pesnil in tako ustvaril več kot petdeset samostojnih pesniških zbirk, nekatere so izšle po njegovi smrti leta 2014. Ob deseti obletnici Šalamunove smrti se z gosti pogovarjamo, kaj je značilno za njegovo zgodnjo in kaj za njegovo pozno poezijo, kakšen je njegov pesniški jezik, kako pomembni vlogi sta imeli zanj Amerika in Mehika ter zakaj se sploh še vračati k branju njegove poezije. Sodelujejo dr. Irena Novak Popov, Tibor Hrs Pandur in Miha Maurič.

Avtor: Gregor Podlogar

Končuje se leto in z njim dve »dodatni« oddaji iz niza Godba iz Galicije, v katerih smo vam predstavili izvrstno poklicno Mestno godbo iz A Coruñe, največjega mesta zgodovinske pokrajine Galicije na skrajnem severozahodu Pirenejskega polotoka. Ker je že vse v znamenju odpiranja penine, vam zdaj postrežemo s pravo glasbo. Začeli bomo s predigro k Straussovem Netopirju, slišali še čardaš iz iste operete, potem arijo iz Leharjeve Vesele vdove in za konec znamenito skladbo Summertime iz Gershwinove opere Porgy in Bess. Gostja pevka bo Astrid Crone, kapelnik pa Henrie Adams.

Avtor: Igor Krivokapić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Koprska Galerija Meduza je po večmesečni obnovi električne napeljave in osvetlitve vrata najprej odprla mladim in sicer Urbanemu laboratoriju študentk in študentov vizualne umetnosti in oblikovanja na Pedagoški fakulteti. Razstava skic, poezije, skulptur, piktogramov je zaključek semestrskega dela pod mentorstvom dr. Boštjana Bugariča. Raziskovalni projekt se simbolno naslanja na literarno delo Nevidna mesta Itala Calvina in predstavlja razmislek o nastajanju mesta, o življenju v njem tudi z vidika perečih bivalnih težav študentov in o oblikovanju sodobnih vsebin v javnih prostorih Kopra. V razstavišču artKIT KIBLA v Mariboru pa svoje najnovejše delo predstavlja Igor Štromajer. Osrednji del je zbirka poezije, knjiga, ki jo je avtor napisal skupaj s strojem, naslovil pa 100 in 1 pesem. Razstava v enem delu prikazuje naključno izbrane predmete, ki jih električni umetnik potrebuje za svoje ustvarjanje, drugi del pa so nedelujoči deli različne opreme od računalnikov do tiskalnikov, ki so nekoč soustvarjali to poezijo, jo procesirali ali kakorkoli drugače podatkovno obdelovali.

Avtor: Žiga Bratoš

Jeseni je Glasbena mladina ljubljanska stopila v svojo jubilejno – 60. koncertno sezono. Jubilej je praznovala z mislijo na mlade izvajalce, in to z dogodkom Prešerna glasbena mladina, ki je na dan kulture (3. 12. 2024) na treh prizoriščih povezal glasbenike različnih starosti.
Prireditev je bila neke vrste polscenski koncert, ki prikazuje pot razvoja mladega glasbenika. Začela se je v atriju ljubljanskega Magistrata, kjer je deklica Zala zaslišala glasbo in se odločila za vpis v glasbeno šolo, nadaljevala z leti študija, ki jih je simboliziral odlomek, izveden na Akademiji za glasbo (izpuščen), in končala z zaključkom študija – magistrskim koncertom v Klubu Cankarjevega doma.

Eva Hribernik, režiserka
Leon Firšt, glasba
Jakob Barbo in France Prešeren, libreto
Danaja Koren, deklica Zala
Domen Koren, gospod Srečko
Trobilni kvintet Contrast (Gregor Turk in Blaž Avbar – trobenti, Jože Rošer – rog, Žan Tkalec – pozavna in Uroš Vegelj – tuba)
Pihalni kvintet (Jana Trošt - flavta, Pavli Kac - oboa, Andrej Zupan - klarinet, Jan Gričar - saksofon, Lorenzo Contaldo - fagot)
Godalni kvartet Accadémia (Mojca Fortin in Beti Bratina - violini, Gea Pantner Volfand - viola, Zoran Bičanin - violočelo)
MePZ Veter, zborovodkinja Tereza Podlogar.

Avtor: Vesna Volk

Veliko dobrega v novem letu vam želimo napovedovalca Sanja Rejc in Igor Velše, glasbena opremljevalka Alma Kužel, oblikovalca zvoka Janez Ahlin in Klara Otorepec ter urednik oddaje Vlado Motnikar. Srečno!

Avtor: Ars

Devetega novembra 1928 je bila v ljubljanski Operi premierno uprizorjena enodejanka Iz komične opere, do tedaj najnaprednejše delo slovenske operne produkcije. Po premieri je bil Osterc deležen hvale svojih skladateljskih kolegov, celo Anton Lajovic, Osterčev skladateljski protipol, je tedaj kot recenzent zapisal, da ima Osterc izrazito nadarjenost kot dramatik, ki čuti, kako je treba dati dramatični situaciji natančno pravilno širino, nič več, nič manj kot je potreba, da situacija doseže potrebno odrsko učinkovitost.

Avtor: Marko Šetinc

Butale in Butalci
Turki v Butalah

Butalci so zbirka humorističnih zgodb, ki jih je Fran Milčinski ustvaril kot satiričen prikaz človeške neumnosti. Prve zgodbe o Butalcih je Fran Milčinski napisal leta 1917, vendar njihovega skupnega izida nikoli ni dočakal. Prva knjiga je izšla šele 17 let po njegovi smrti. Milčinski s pronicljivim humorjem in dovršenim jezikom razkriva družbene neumnosti, ki so žive še danes. Butalci so mojstrski primer slovenske satire, ki združuje smeh in kritiko v brezčasno literarno delo.

Butalce so prebrali igralke in igralci Prešernovega gledališča Kranj.

Dramaturginja: Marinka Poštrak
Lektorica: Mateja Dermelj
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden in Gal Nagode
Režiser zvočne knjige: Alen Jelen

Koprodukcija Radio Slovenija – program Ars in Prešernovo gledališče Kranj.
Posneto leta 2022.

Avtor: Alen Jelen

V klasični kulturi obstajata izraza otium in negotium; prvi pomeni brezdelje, namenjeno duhovnemu počitku in razmišljanju, drugi pa dinamično menjavo storitev, trgovino ali preprosto delo. In prav o delu in brezdelju govori Andrej Rot v tokratnem Eseju na radiu.
Bereta Maja Moll in Igor Velše.
Spremljajoča glasba je Botticellijev triptih Ottorina Respighija v izvedbi Novozelandskega simfoničnega orkestra pod vodstvom Isadora Saslava.
Ton in montaža: Marko Krebs, glasbeni urednik: Mihael Kozjek.
Posneto leta 2015.

Avtor: Ars

Dirigent Stanislav Kochanovski je s Filharmoničnim orkestrom Severnonemškega radia na koncertu 11. novembra kot pripovedovalec odprl veliko knjigo ruskih legend, balad in pravljic: s solistom, pianistom Nikolajem Luganskim so se potopili v potopljeno mesto, poslušali ječanje morske deklice in doživeli svet Orienta.

Avtor: Polona Kovačič

Najdaljša noč v letu ni vedno družabni dogodek, poln veselja, objemov in hrupa, ampak je včasih tudi osamljeno premišljevanje in pregledovanje dogodkov iz preteklosti ter iskanje upanja za prihodnost. Tako je tudi v radijskem monologu, kjer osamljena ženska na silvestrski večer dela obračun svojega življenja. Njeno premlevanje je povezano predvsem z moškim – zvočno (avto)razmišljanje pa razkrije, kakšna je narava njunega odnosa.

Režiser: Tone Frelih
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonska mojstrica: Metka Rojc
Glasbeni oblikovalec: Peter Čare

Osamljena ženska – Jožica Avbelj

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1993.

Avtor: Kaja Novosel

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

V Rusiji ob koncu 19. stoletja so bili novoletni obiski nekaj tradicionalnega, neuradno nujnega, marsikdo, na primer pripovedovalec Čehovove zgodbe, pa jih je občutil precej drugače. Zgodba je polna čehovljanskega humorja, celo komike.

Prevajalec Marjan Poljanec,
interpret Željko Hrs,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
mojstrica zvoka Mirta Berlan,
urednik oddaje Matej Juh.
Posneto leta 2022.

Avtor: Ars

Oddajo smo namenili priljubljeni francosko-italijanski pevki Caterini Valente, ki je na svojem domu v Luganu umrla 9. septembra letos, stara 93 let. Nadarjena pevka, kitaristka in plesalka je bila prava poliglotka, saj je govorila šest jezikov in pela kar v enajstih. V svoji dolgi karieri je izdala več kot 80 albumov in zaigrala v 10 filmih.

Avtor: Marko Kumer