Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Torek, 4.10.2022

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Polona Gantar

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Pesmi Mitje Draba svojo poetičnost črpajo iz vsakdanjih življenjskih situacij in trenutkov. V izrekanju misli, sentenc, spoznanj in tudi v slikanju prizorov so pogosto zadržane ali do njih ironično odmaknjene.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

10:00
Poročila

Zaradi fašističnega nasilja v rojstni Reki se je Mihovil Logar po koncu študija v Pragi preselil v Beograd. Tam je ostal do konca življenja. Aktivno je deloval kot profesor, najprej na tedanji srednji glasbeni šoli. Takoj po vojni je bil izvoljen za izrednega, potem pa tudi rednega profesorja na Glasbeni akademiji v Beogradu, kjer deloval vse do leta 1972. Poleg profesorskih dejavnosti je opravljal tudi funkcijo predsednika Združenja skladateljev Srbije, pogosto je nastopal kot pianist in bil dejaven na področju glasbene publicistike. Svoje prve kritike je prispeval za časopis Maska, podnaslovljen »gledališka revija«, ki je začel izhajati leta 1920. Takrat komaj osemnajstletni Logar je za Masko napisal kritiko koncerta Marija Kogoja.

Avtor: Katarina Radaljac

11:00
Poročila

Tenorist Martin Sušnik je študij petja z odliko končal na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Je član opernega ansambla Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, kjer je poustvaril vrsto nosilnih tenorskih vlog. Posveča se tudi petju oratorijev, maš in samospevov. Novembra 2021 je za koncertni cikel Glasbene matice Ljubljana s pianistom Vladimirjem Mlinarićem pripravil večer samospevov, ki ga je ob 110. obletnici rojstva Antona Dermote namenil glasbi slovenskih skladateljev 19. in 20. stoletja. Takrat je v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma pripovedoval o svoji umetniški poti.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

12:00
Poročila

Bruchov Prvi koncert za violino in orkester v g- molu, op. 26 sodi v standardni repertoar violinistov pa tudi med najbolj priljubljena dela za violino iz obdobja romantike. Skladatelj ga je napisal leta 1866, leto pozneje je v sodelovanju z violinistom Josephom Joachimom partituro revidiral, v tej različici se izvaja tudi danes. Bruch ni bil preveč navdušen nad priljubljenostjo tega dela, večkrat je izjavil, "da je napisal še druge koncerte, ki so prav tako dobri, če ne celo boljši".

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

13:00
Poročila

Žrtve čarovniških procesov na ozemlju današnje Slovenije niso bile samo ženske, ampak tudi moški. Oboji so bili s krutim mučenjem prisiljeni priznati, česar niso storili. Čeprav je razsvetljena cesarica Marija Terezija dokončno prepovedala čarovniške procese v Habsburški monarhiji, pa je duh ostal.
Gost oddaje, ki je bila posneta leta 2019, je zgodovinar prof. dr. Matevž Košir, ki je preučeval čarovniške procese na Slovenskem. Teh je bilo največ na Štajerskem, Notranjskem in Dolenjskem.

Avtor: Ivan Merljak

13:50
Poigra
14:00
Poročila

Vabimo vas, da prisluhnete drugemu delu besedila Pie Brezavšček Med egom in skrbjo. Nekaj opazk o neodvisni uprizoritveni sceni. Prek modelov umetnika-producenta in etike skrbi svoj premislek avtorica namenja novim generacijam scenskih umetnic in umetnikov in nadaljnjemu razvoju slovenske neodvisne uprizoritvene scene.

Avtor: Petra Tanko

14:30
Medigra

Glasbena medigra

Avtor: Tina Ogrin

Dafnis Prieto prihaja s Kube. Sprva se je osredotočal na klasično in afrokubansko glasbo, kasneje ga je pritegnil jazz. Za svoje delo je prejel celo vrsto prestižnih nagrad, med njimi tudi nagrado Grammy, in sicer prav za ploščo Back To The Sunset.

Avtor: Hugo Šekoranja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

Dmitrij Šostakovič je napisal svoj Violinski koncert št. 1 v težkih časih represije sovjetskega režima. Za violinistko Karen Gomyo je to delo, ki jo spremlja že od mladosti. Nanjo je naredilo globok vtis, kako je skladatelj v svoji glasbi odseval politične okoliščine stalinizma: demonski trenutki v drugem in zadnjem stavku ter otožni, globoko žalostni toni v tretjem stavku - Passacaglii. Nasprotno pa so udarni ritmi in disonantni zvoki v celoti prikazani v Pomladnem obredju Igorja Stravinskega: premiera njegove poganske spomladanske žrtve je postala velik gledališki škandal v Parizu leta 1913. Cristian Măcelaru je dirigiral ta mejnik v glasbeni zgodovini že ob svojem prvem nastopu s simfoničnim orkestrom Zahodnonemškega radia iz Kölna, nazadnje pa ga je predstavil na koncertu 6. junija v Kölnski filharmoniji. Koncert se je začel s krstno izvedbo novega dela Sled našega diha iranske skladateljice Elnaz Seyedi.

Avtor: Polona Kovačič

V Sloveniji je kar petina imen naselij spornih v jezikovnem, zemljepisnem in pravnoformalnem pogledu. Najspornejša imena naselij so tista, s katerimi je poimenovanih več naselij, med njimi je v ospredju ime Pristava, po kateri je poimenovanih 8 naselij, sicer pa imamo v Sloveniji kar tisoč naselij s podvojenimi imeni, ki si jih delijo z drugimi naselji ali geografskimi danostmi. Gost: dr. Matjaž Geršič z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, soavtor knjige Sporna imena naselij v Sloveniji.

Avtor: Aleksander Čobec

Glasbena osebnost, ki ji je v enem opusu uspelo združiti tisto, kar je bilo modno na Italijanskem, čemur so se klanjali Flamci, kar so imeli radi Francozi in v kar so verjeli Nemci ...

Avtor: Brigita Rovšek

Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, učenka in pisateljica 5. razreda.

Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer.
Produkcija: Radio Trsta A, 2021.

Avtor: Alen Jelen

19:15
Poigra

Tokrat in prihodnjič bomo v svetu broadwayskega muzikala Kinky Boots, ki je obut v visoke pete svojo odrsko pot pravzaprav začel oktobra leta 2012 v vetrovnem mestu - v Chicagu, na Broadway pa je stopil leto dni pozneje. In to, da je stopil na Broadway, je pomembno, saj bi sicer z odrov gledališč, ki so samo gledališča in ne torej tudi blagovne znamke, že davno sestopil in utonil v pozabo, njegova glasba, pesem in misel pa nas skoraj zagotovo ne bi dosegla. A o glasbi, pesmi in misli nekoliko pozneje. Pod glasbeni del muzikala se je podpisala Cyndi Lauper in za svoje delo, glasbo in besedila songov prejela nagrade tony, emmy in grammy, pod scenarij pa se je podpisal Harvey Fierstein, ki je za svoje delo prejel nagrado tony. Zdaj pa o zgodbi, ki sledi britanskemu filmu iz leta 2005 z enakim naslovom. Zgodba, ki jo je napisalo življenje, pripoveduje o Charliju Priceu, ki je nasledil tovarno čevljev, a če jo želi rešiti pred padcem v brezno propada, po robu katerega se sprehaja, mora skleniti partnerstvo s cabarejskim pevcem in »drag queen« Lolo. Z njegovo oziroma njeno pomočjo Charlie naredi načrt izdelave linije škornjev z visoko peto. A pomembnejša od zgodbe podjetja sta Lola in Charlie, ki si vendarle nista tako zelo različna. Seznam prijetnih songov ni kratek, a srce zgodbe, muzikala, Lole in Charlieja so balade, ki govorijo o teži starševskih pričakovanj, o pritisku, ki lomi in drobi.

Avtor: Aleksander Golja

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

Petr Borkovec (1970) sodi med najpomembnejše češke sodobne pesnike. Lani je pri Beletrini izšel izbor iz njegovih zbirk z naslovom Iz notranjosti, ki ga je prevajalka Nives Vidrih naredila skupaj z avtorjem in prevedla pesmi. Pesnik je bil namreč častni gost Beletrininega festivala Dnevi poezije in vina. (Pred leti se je udeležil tudi vileniškega festivala.)
Borkovčeva poezija je podrobno, prefinjeno opazovanje in prisluškovanje svetu, posebej naravi, živalim in rastlinju, kar preiskuje z mikroskopsko natančnostjo in napleta zgodbe o njihovem bivanju. Večinoma imajo počasen, meditativen ritem, pesnik pa zna ubrati tudi bolj poskočne, radožive in vesele tone.
Podobno velja tudi za njegove kratke zgodbe. Zadnje čase se njegova literarna ustvarjalnost vedno bolj preliva v pisanje proze, bodisi so to pesmi v prozi, ritmizirana lirična proza ali pa kar že prave kratke zgodbe z izrazito fabulo. Vse s posebno občutljivostjo za podrobnosti, poglabljanje v bistvo stvari, živali in ljudi.

Avtorica scenarija in prevajalka Nives Vidrih,
režiserka Ana Krauthaker,
interpreta Gregor Gruden in Blaž Šef,
bralka Jasna Rodošek,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2022.

Avtor: Ars

22:00
Poročila

Tokrat bomo poslušali prerez dosedanjega opusa beloruske skladateljice Oksane Omelčuk, ki v polislogovni maniri meša swingovske topose z baročno motoriko. Plošča je izšla leta 2019 pri založbi Wergo.

Avtor: Lovrenc Rogelj

22:40
Poigra

Selma Skenderović (2001, Koper) je študentka slovenistike in primerjalne književnosti na Univerzi v Ljubljani. S svojimi deli pogosto nastopa na Obalnih rimah v organizaciji Centra mladih Koper. Kot zmagovalki Festivala mlade literature Urška leta 2020 je organizator festivala, Javni sklad za kulturne dejavnosti - revija Mentor, v svoji zbirki Prvenke izdal njen prozni prvenec Zakaj molčiš, Hava?
Gre za 15 kratkih zgodb, ki jih pripoveduje Hava. Če je bila v otroštvu junakinja deležna predsodkov, nemoči in strahu, sedaj svoj molk zamenjuje s pravico do besede. Pisateljica in avtoričina mentorica pri nastajanju knjige, Suzana Tratnik, je o delu med drugim zapisala: "Pisava Selme Skenderović je vedno sočutna do razlik, četudi jih velikokrat ponazarja neprizanesljivo in ostro, sama pripovedovalka pa angažirano posega v dogajanje in tako tudi v sam pripovedni tok." To je razvidno tudi iz zgodbe Plitvine iz omenjene zbirke.

Režiser Klemen Markovčič,
igralka Vesna Jevnikar,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
mojster zvoka Vojko Kokot.
Urednik oddaje Matej Juh.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin

Zadnja sprememba: 04.10.2022 12:05:02

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt