"Rojen privatni uradnik ni za to, kar je; ampak v mladosti je imel sanje o lepi prihodnosti."
Med pozabljenimi imeni slovenske literature 19. stoletja je oživitve vredno ime in delo Jakoba Alešovca (1842 – 1901), gorenjskega rojaka, sodobnika Frana Levstika in Josipa Jurčiča. Nadarjeni sin revne dninarske družine iz Skaručne pri Ljubljani je prezgodaj opustil šolanje, ko se je - v zanosu nad prvimi objavami svojih spisov v nemškem ljubljanskem časopisu - za zmeraj zapisal usodi časnikarja, najprej seveda nemškega, in postal, kot je zapisal, "polizobražen polliterat" pisec feljtonov, črtic, potopisov, sentimentalnih zgodb in romanov za nemško ljubljansko in tudi drugo časopisje ter iger za ljubljansko nemško gledališče. Bil je vešč, dokaj nadarjen pisec pogrošne oziroma trivialne literature. Napisal je tudi prvo slovensko kriminalko iz sodnijskega življenja. V stiku s slovenskimi sodobniki, pisatelji in domoljubi se je spreobrnil na slovensko stran in postal fanatičen rodoljub. Bil je sodelavec Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novic in Slovenca, pisal poljudne slovenske povesti, svojo humoristično in satirično nadarjenost pa je izpričal tudi z izdajanjem našega prvega satirično političnega lista Brencelj. Čeprav se mu je uradna slovenska literarna zgodovina tako rekoč ves čas odpovedovala, je vse pozornosti vreden njegov živahno, pripovedniško nadarjeno napisan življenjepis "Kako sem se jaz likal", predvsem pa zbirka satiričnih portretov ljubljanskih prebivalcev iz sredine 19. stoletja "Ljubljanske slike", ki jih je objavljal v Slovencu. V prejšnji oddaji smo spoznali njegove portrete hišnega lastnika ali gospodarja, jezičnega doktorja, časnikarja ter mestnega postopača ali "štatkinda", tokrat pa so na vrsti Privatni uradnik, Predmeščan in Branjevka.
Interpret: Branko Jordan
Režiserka: Ana Krauthaker
Glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Urednik oddaje: Matej Juh
Leto produkcije: 2022
Avtor: Ars