Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Nedelja, 10.7.2022

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Prevedla Katarina Šalamun Biedrzycka. Interpretira Brane Grubar.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V drugem delu pogovora z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem se kardinal dr. Franc Rode spominja svoje življenjske poti od postavitve za ljubljanskega nadškofa do poznejšega dela v kuriji Svetega sedeža, kjer mu je papež zaupal pomembne naloge, ter prejetja častnega naziva kardinal.

Joseph Haydn je avtor številnih sakralnih del, s svojim načinom skladanja pa je vplival na glasbeno pot mnogih poznejših skladateljev. Največkrat ga srečamo v družbi še dveh velikih sodobnikov, Mozarta in Beethovna. S cerkveno glasbo je bil povezan že od otroštva naprej, ko je prepeval v deškem zboru dunajske katedrale sv. Štefana. Tudi njegovo prvo večje delo je sakralno – to je Salve Regina iz leta 1756.

Iz romarske cerkve Marijinega vnebovzetja na Zaplazu na 15. nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik Marko Japelj, ljudsko petje pa na orglah spremlja Tanja Tomažič Kastelic.

V Evoradijskem koncertu predvajamo posnetek koncerta Nemškega simfoničnega orkestra, ki je pod dirigentskim vodstvom Davida Robertsona nastopil 24 junija v dvorani Berlinske filharmonije. Na sporedu koncerta so bili Nokturno v As-duru Frederika Chopina v orkestrski priredbi Igorja Stravinskega, Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35 Petra Iljiča Čajkovskega in balet Petruška Igorja Stravinskega. Kot solist je nastopil violinist Gil Shaham.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

"Rojen privatni uradnik ni za to, kar je; ampak v mladosti je imel sanje o lepi prihodnosti." Med pozabljenimi imeni slovenske literature 19. stoletja je oživitve vredno ime in delo Jakoba Alešovca (1842 – 1901), gorenjskega rojaka, sodobnika Frana Levstika in Josipa Jurčiča. Nadarjeni sin revne dninarske družine iz Skaručne pri Ljubljani je prezgodaj opustil šolanje, ko se je - v zanosu nad prvimi objavami svojih spisov v nemškem ljubljanskem časopisu - za zmeraj zapisal usodi časnikarja, najprej seveda nemškega, in postal, kot je zapisal, "polizobražen polliterat" pisec feljtonov, črtic, potopisov, sentimentalnih zgodb in romanov za nemško ljubljansko in tudi drugo časopisje ter iger za ljubljansko nemško gledališče. Bil je vešč, dokaj nadarjen pisec pogrošne oziroma trivialne literature. Napisal je tudi prvo slovensko kriminalko iz sodnijskega življenja. V stiku s slovenskimi sodobniki, pisatelji in domoljubi se je spreobrnil na slovensko stran in postal fanatičen rodoljub. Bil je sodelavec Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novic in Slovenca, pisal poljudne slovenske povesti, svojo humoristično in satirično nadarjenost pa je izpričal tudi z izdajanjem našega prvega satirično političnega lista Brencelj. Čeprav se mu je uradna slovenska literarna zgodovina tako rekoč ves čas odpovedovala, je vse pozornosti vreden njegov živahno, pripovedniško nadarjeno napisan življenjepis "Kako sem se jaz likal", predvsem pa zbirka satiričnih portretov ljubljanskih prebivalcev iz sredine 19. stoletja "Ljubljanske slike", ki jih je objavljal v Slovencu. V prejšnji oddaji smo spoznali njegove portrete hišnega lastnika ali gospodarja, jezičnega doktorja, časnikarja ter mestnega postopača ali "štatkinda", tokrat pa so na vrsti Privatni uradnik, Predmeščan in Branjevka. Interpret: Branko Jordan Režiserka: Ana Krauthaker Glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Urednik oddaje: Matej Juh Leto produkcije: 2022

interpretirajo odlomke iz del Mozarta, Puccinija, Rossinija, von Winterja, Wagnerja, Verdija in Bellinija

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Herbert Blomstedt, ki velja za enega največjih dirigentov našega časa, 11. julija letos praznuje 95. rojstni dan. Radijske postaje po vsem svetu so ob tem častitljivem jubileju kuratorsko izbrale nekaj dragocenih posnetkov v svojih arhivih z Blomstedtom v vlogi dirigenta in jih posredovale v izmenjavo Evropske zveze radijskih postaj. Za predvajanje smo izbrali 2. ponudbo, ki jo je v izmenjavo posredovala ameriška radijska mreža WFMT iz Chicaga. Ponudbo sestavljajo trije posnetki, nastali pred več kot 20 leti v Simfonični dvorani Louise Davies v San Franciscu. Simfonični orkester iz San Francisca je pod Blomstedtovim vodstvom 20. januarja 2000 izvedel Simfonijo št. 1 v g-molu, 'Resno', Franza Berwalda in Simfonijo št. 3 v F-duru, op. 90 Johannesa Brahmsa, 18. novembra 1999 pa Simfonijo št. 36 v C-duru, K. 425, 'Linško', Wolfganga Amadeusa Mozarta.

V tokratni oddaji s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica objavljamo prvi del pogovora s koprskim stolnim župnikom dr. Primožem Krečičem, ljubiteljem in častilcem Božje besede in umetnosti, zlasti glasbe, besede in podobe. Odprtost v Življenje in Lepoto je njegov življenjski moto; tudi zato je bil izbran za naj osebnost Primorske za leto 2021.

V Westminstrski opatiji v Londonu je kot organist in zborovodja deloval v letih od 1981 do 1987, pred tem je bil organist v Kristusovi cerkvi v Oxfordu. Na obeh ustanovah je postavil standarde odličnosti brez primere. Njegove ideje o dvigu kakovosti glasbe v sakralnih prostorih pa niso vedno naletele na odobravanje, pogosto nasprotno – na odpor cerkvenega vodstva, zato je pozneje svet angleške katedralne glasbe zapustil in se v celoti posvetil koncertiranju, gostoval je v Severni Ameriki, Avstraliji in Aziji ter na glasbenih prizoriščih po vsej Evropi.

"So že opazili, da me ni več na barki? Najkasneje pet do dvanajstih bodo opazili, da sem padel v morje. A se bodo sploh obrnili?" Lotos Vincenc Šparovec je dramski igralec, tudi rezervni vojaški častnik in od te gledališke sezone naprej tudi avtor. Na mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega je spomladi premierno nastopil z gledališkim dokumentarcem Človek v morju. V njem gledališkemu občinstvu živo pripoveduje o dogodku iz svojega življenja, ki je strašen in enkraten: kot študent je Vincenc Lotos Šparovec delal na ladji in med plovbo ob afriški obali padel v morje. Padec med plovbo po odprtem morju skoraj vedno pomeni gotovo smrt - Vincenca Lotosa Šparovca pa so rešili; pretresljva in duhovita pripoved bo na Mali sceni mestnega gledališča živela tudi v naslednji sezoni, v oddaji Spomini, pisma in potopisi pa bo odlomke interpretiral dramski igralec Branko Jordan. Režiserka: Ana Krauthaker Glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar Tonska mojstrica: Sonja Strenar Urednica oddaje: Staša Grahek

19:55
Poigra

Nocojšnji Glasbeni portret namenjamo največjemu slovenskemu tenoristu preteklega stoletja, Antonu Dermoti, ki je od leta 1936 naprej deloval v Dunajski državni operi, ki ji je ostal zvest več kot 40 let, in postal eden najbolj priljubljenih in slovečih pevcev dunajskega občinstva ...

Claude Cahun, rojena leta 1894 kot Lucy Renee Mathilde Schwob, je bila francoska nadrealistična fotografinja, kiparka in pisateljica. Na začetku 20. stoletja, ko je bila homoseksualnost velik tabu, se je zavzemala za pravice istospolno usmerjenih. V svojih delih, tako fotografskih kot literarnih, se je spraševala o spolni usmerjenosti, spolu in lastnem jazu; nemalokrat je pred objektiv postavila sebe, neomajno je raziskovala svojo identiteto. Claude Cahun še vedno velja za ikono gibanja LGBT+. Avtorica oddaje: Nastja Virk Prevajalka: Nastja Virk Interpretka: Tina Gunzek Režiserka: Renata Vidič Asistent Režije: Alen Jelen Napovedovalec: Jure Franko Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Tonski mojster: Maksim Vergan Urednica oddaje: Tina Kozin

Motivi iz bogate zakladnice antične mitologije so služili za navdih številnim skladateljem, ki so, tako kot likovni umetniki, njihovo vsebino poskušali ujeti v svoja dela. Nastale so številne skladbe, ki obujajo zgodbe bogov in smrtnikov ter preplet njihovih usod.

12. julija 1868 rojeni pesnik Stefan Anton George, osrednji predstavnik nemške nove romantike, ki se je navdihoval pri francoskih simbolistih in veljal za izredno nadarjenega, produktivnega pa tudi samosvojega, je zagovarjal absolutni esteticizem tako v poeziji kot v življenju. In prevajal je Alighierija, Shakespearja, Baudelaireja in Hezioda. Popeljal nas bo v nebo med ptice in še kam daleč. Igralec: Slavko Cerjak Režiserka: Petra Tanko Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Tonski mojster: Mirko Marinšek Urednik: Marjan Kovačevič Beltram Prevajalec: Kajetan Kovič Leto nastanka: 2006

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt