Sobotni operni večer Gaetano Donizetti: Lukrecija Borgia iz Rima

Opera o ženski in materi, ki zaradi številnih spletk, pahne lastnega sina v smrt.

Oddaljeni zvočni svetovi Madura, Indonezija

Otok Madura leži ob severovzhodni obali indonezijskega otoka Jave. Po dolgotrajni povezanosti z indijsko kulturo je v šestnajstem in sedemnajstem stoletju sledila intenzivna islamizacija, tako da so zdaj prebivalci pretežno Suniti. V kulturi se še vedno kažejo močni elementi predislamske kulture, med drugim v glasbi orkestrov, ki izvajajo gamelan in ki poskrbijo tudi za spremljavo dvornih plesov, vpetih v izročilo klasičnega dramskega gledališča »topeng dalang«. Gamelan na otoku Madura spremlja tudi ljudske oblike gledališč, med njimi senčne lutke, pomembno vlogo pa ima tudi v življenju skupnosti na otoku na splošno.

Izbrana proza Rudolf Kresal: Nikodemova žena

Z odlomkom iz tako imenovane zgodbe neverjetnega advokata z naslovom Nikodemova žena se spominjamo 120. obletnice rojstva slovenskega pripovednika, publicista in prevajalca Rudolfa Kresala. Rodil se je 26. marca leta 1905 v Ljubljani, delal je kot časnikar ter samostojni književnik. Umrl je leta 1975 v Novem mestu. V svojih proznih delih je opisoval življenje malomeščanov, izobražencev in dijakov. Imel je poseben dar za opisovanje duševnega stanja oseb. Za njegovo najboljše delo velja roman Študent Štefan, vendar je tudi povest Nikodemova žena vredna branja. Interpret je Zvone Hribar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednika oddaje Tadeja Krečič in Matej Juh. Produkcija leta 2005.

Likovni odmevi Franc Berneker - kipar, ki je odprl pot modernistični skulpturi na Slovenskem

Korošec Franc Berneker se je v zgodovino slovenske umetnosti zapisal kot pionir modernega kiparstva pri nas. Bil je sopotnik slikarjev impresionistov Jakopiča, Groharja, Jame in Sternena. Poznamo ga po ateljejskem kiparstvu in mali plastiki, nagrobnem kiparstvu in javnih spomenikih. Izstopajo njegovi portreti in figuralne kompozicije iz marmorja in brona. Leto 2024 je med drugim zaznamovala 150. obletnica rojstva kiparja Franca Bernekerja, zato so v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pripravili pregledno razstavo njegovih del z naslovom Franc Berneker: Okamenele sanje. Kustosinji sta Katarina Hergold Germ in Nina Popič, sicer pa so k sodelovanju povabili tudi umetnika Tanjo Prušnik in Zorana Srdića Janežiča, ki sta prav za razstavo ustvarila novi umetniški deli.

Sobotni koncert Jiří Vodička, David Mareček in Dvořákova glasba za violino in klavir v Ostravi

Predvajamo posnetke s koncerta z naslovom Poklon Antonínu Dvořáku, na katerem sta 11. junija lani v Komorni dvorani Mestnega kampusa Ostravske univerze v Ostravi na Češkem nastopila priznana češka glasbenika – violinist Jiří Vodička in pianist David Mareček. Njun koncert je bil na sporedu Mednarodnega glasbenega festivala Leoša Janáčka, izvajala pa sta Dvořákova dela za violino in klavir.

Odprta knjiga na radiu Drago Jančar: In ljubezen tudi (15/39)

Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih dogajajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena izmed junakinj, ko v knjigarni po naključju vzame knjigo s police. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel mnoga najuglednejša slovenska in mednarodna priznanja – leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, 2021 Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Ars aktualno Poslovila se je ilustratorka Ančka Gošnik Godec

Ena najpomembnejših slovenskih ilustratork vseh časov, akademska slikarka Ančka Gošnik Godec, bi 5. junija praznovala 98 let, a se je žal za vedno poslovila. Ostale pa bodo njene legendarne podobe iz Muce Copatarice, Treh botrih lisičic, Zverinic iz Rezije in drugih pravljic, v katere je vnašala vedrino, a kdaj tudi mistično in temačno vzdušje. ''Ko ponoči rišeš in si sam, ko je vse tiho, ti pade vse možno na pamet. A jaz se strahov, divjih mož in velikanov ne bojim. Lahko vzamem radirko in jih izbrišem.'' Tako je nedavno povedala Ančka Gošnik Godec, ki spada v generacijo vélikih: Marlenke Stupica, Marjance Jemec Božič in Jelke Reichman – te, prve diplomantke ljubljanske akademije so v knjižno ilustracijo vnesle slikarski in študiozen pristop: slike so polne podrobnosti, ornamentov in natančnih barvnih prelivov. Lahko bi celo rekli, da so žanr ilustracije na novo izumljale. Pri Ančki Gošnik Godec zasledimo izrazito prepletanje fantastike, tradicije realizma 19. stoletja, srednjeveških iluminacij, etnografije in motiva slovenske pokrajine. A tu in tam se je odločila tudi za abstrakten pristop in tehniko tuša. Ustvarjala je za revije Pionir, Ciciban, Kurirček in Pionirski list, posebej rada je sodelovala s pisateljico Elo Peroci, tudi pri Muci Copatarici, sicer pa ilustrirala še pravljice Za lahko noč, Lukec in njegov škorec, Pestrna, Mamka Bršljanka, Zlata skledica, pa ljudske pripovedi v zbirki Pravljice in druge. In seveda, kdo bi lahko pozabil prizore v Treh botrih lisičicah: starinske avtomobile, pa preprogo, ki se zdi kot ribnik, da se lisica na obisku ne upa stopiti nanjo – in kaj je za otroka ob slikanici lepšega, kot da vsakdanje stvari oživijo. Ob številnih, tudi mednarodnih, je lani Ančka Gošnik Godec prejela še nagrado Riharda Jakopiča za likovno in vizualno umetnost, ob tem pa velja izpostaviti, da so vse od ustanovitve nagrade leta 1969 to za življenjsko delo prej podelili le petim ženskam in še nikoli za področje ilustracije.

Ars aktualno Antologija otroške in mladinske književnosti kot kažipot za kakovostno branje

Društvo slovenskih pisateljev je predstavilo dve novejši knjižni izdaji. Antologijo sodobne slovenske otroške in mladinske književnosti so začeli snovati že leta 2020 za bolonjski knjižni sejem in jo pozneje dopolnili za knjižni sejem v Frankfurtu. Od tod izhaja tudi čebelica na naslovnici slovenske izdaje antologije, ki ponazarja geslo Satovje besed, pod katerim je Slovenija gostovala kot častna gostja frankfurtskega sejma leta 2023. Vendar pa je bilo antologijo pomembno izdati tudi v slovenščini, saj se je za to pokazala potreba med kadrom v domačem izobraževanju. Antologijo je uredila prof. Dr. Dragica Haramija, ki predava otroško in mladinsko književnost na Filozofski in Pedagoški fakulteti v Mariboru. Antologija vsebuje 54 avtoric in avtorjev, katerih dela so razdeljena v pet kategorij glede na starost bralcev.

Ars aktualno Tekmovalni program Festivala dokumentarnega filma s filmoma Vlaki in Glasba za vojaški udar

V tekmovalnem programu Festivala dokumentarnega filma se je letos znašlo kar nekaj filmov, ki so že ovenčani s takšnimi ali drugačnimi nagradami. Poleg z oskarjem nagrajenega filma Edina zemlja palestinsko-izraelskega kolektiva sta tu denimo film Vlaki poljskega režiserja Macieja Drygasa, prejemnik glavne nagrade v jeseni na nizozemskem festivalu IDFA in Glasba za vojaški udar belgijskega umetnika Johana Grimonpreza, ki je bil med letošnjimi nominiranci za oskarja za najboljši dokumentarni film.

Ars aktualno Na Festivalu dokumentarnega filma tudi z oskarjem nagrajeni dokumentarec Edina zemlja

V Ljubljani se odvija 27. festival dokumentarnega filma, na njem pa si je moč ogledati z oskarjem za najboljši dokumentarni film nagrajeni palestinsko-izraelski dokumentarec Edina zemlja režiserjev Basla Adre in Yuvala Abrahama, ki je eden od filmov tekmovalnega programa festivala in obenem prihaja tudi na redni spored ljubljanskega Kinodvora.

Ars aktualno Mednarodni festival dokumentarnega filma v Solunu

V grškem Solunu od četrtka že sedemindvajsetič poteka eden od največjih festivalov dokumentarnega filma na Balkanu - mednarodni festival dokumentarnega filma v Solunu. Pogovarjamo se z Luukom Bouwmanom, režiserjem filma Propagandist, ki spremlja vzpon in padec nizozemskega filmarja Jana Teunissena, ki je med drugo svetovno vojno postal najpomembnejši človek v nizozemski filmski industriji in je kot vodja filmskega oddelka SS postal znan kot „nizozemska Leni Riefenstahl“ ter sorežiserjem filma Gospod nihče proti Putinu Davida Borensteina, ki spremlja mladega ruskega učitelja Pavla Talankina, ki se odloči svetu pokazati politično propagando, ki so jo v času po ruskem napadu na Ukrajino primorani izvajati v ruskih šolah.

Ars aktualno Knjiga Sadje na slikah Narodne galerije

Pomenljiva in dostopna kot sam naslov je tudi vsebina nove knjige Sadje na slikah Narodne galerije. Pripravljena je tako, da bo privlačna tako tistim, ki jih zanima umetnost, kot tistim, ki so bolj za naravoslovje. Gre že za četrto publikacijo v seriji, nastali v sodelovanju Narodne galerije v Ljubljani in Arboretuma Volčji Potok. Avtorja besedil sta ponovno Jassmina Marijan, ki je poskrbela za umetnostnozgodovinske opise, in Matjaž Mastnak, ki je prispeval vrtnarsko-botanični del.

Ars aktualno Tartini electronik

V zaključni fazi je projekt z naslovom Tartini BIS, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru programa Interreg VI-A Italija Slovenija 2021-2027. Glavni cilj projekta je krepitev vplivov in sinergij kulturnega turizma v znamenju Giuseppeja Tartinija, velike humanistične osebnosti, izhajajoče iz Istre. Bližajo se dogodki, ki bodo v eno združili baročno glasbeno preteklost s sodobno elektronsko glasbo.

Ars aktualno Kaj ponuja 27. izdaja Festivala dokumentarnega filma?

Med 12. in 19. marcem se bo v Ljubljani odvila 27. izdaja Festivala dokumentarnega filma – med drugimi bosta na ogled novi film Raduja Judeja o Romuniji v času tranzicije, posnet s pomočjo reklamnih spotov iz tistega časa, pa Edina zemlja, prejemnik oskarja za najboljši dokumentarec. O izboru filmov se Tesa Drev Juh pogovarja z direktorjem festivala Simonom Popkom, o retrospektivi, posvečeni dokumentarcem Maje Weiss, pa govori Anja Banko.

Ars aktualno Clugove koreografske uspešnice

V mariborskem narodnem gledališču bo nocoj poseben večer: tukajšnji baletni ansambel bo odplesal štiri koreografije Edwarda Cluga. Projekt z naslovom Cluster sestavljajo štiri svetovne koreografske uspešnice, ki jih je mednarodno priznani ustvarjalec pripravil za Nizozemsko plesno gledališče – NDT. Premiere so bile v letih od 2015 do 2022, mariborska pa bo ob 19-ih 30 v dvorani Ondine Otta Klasinc.

Ars aktualno Začenja se Fabula

Drevi se začenja festival literatur sveta Fabula s tematskim naslovom Izkrivljena resničnost. Tokrat bo uradno odprtje v celjskem gledališču. Na literarnem večeru bo nastopila prva gostja iz tujine Sharon Dodua Otoo, britanska pisateljica, publicistka in aktivistka ganskega rodu. Fabula ponuja številne dogodke, povezane z branjem in književnostjo za vse generacije v številnih krajih po Sloveniji.

Ars aktualno Monografija Franc Saleški Finžgar – župnik, pisatelj, akademik (1871–1962)

Franca Saleškega Finžgarja, avtorja najbolj priljubljenega slovenskega zgodovinskega romana Pod svobodnim soncem in številnih drugih proznih in dramskih del, večina pozna predvsem kot književnika; kot celovito osebnost pa ga predstavlja znanstvena monografija z naslovom Franc Saleški Finžgar – župnik, pisatelj, akademik (1871–1962). Petindvajset prispevkov v petih razdelkih opozarja na poglavitne vidike njegovega življenja. Knjigo je izdala Celjska Mohorjeva družba.

Več

Kulturna panorama Izkrivljena resničnost, performativna poezija, Utrujene palme ali Odsevi upanja?

Večji del oddaje tokrat namenjamo pisateljicam, ki v Sloveniji gostujejo v okviru festivala Fabula in zunaj njega. Napovedujemo tudi prvi Ljubljanski pesniški festival oziroma poskus festivala, kot zapišejo organizatorji. Poleg festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, pa se posvečamo še razstavama Utrujene palme in Odsevi upanja, ki ju obe gosti Maribor. Vabimo vas k poslušanju!

Svet kulture Antologija sodobne slovenske otroške in mladinske književnosti še v slovenščini

Antologijo sodobne slovenske otroške in mladinske književnosti smo dobili še v slovenskem jeziku, izdalo jo je Društvo slovenskih pisateljev ob podpori Javne agencije za knjigo. Sprva je bila namreč zasnova za bolonjski in dopolnjena za frankfurtski knjižni sejem, a se je nato pokazal interes zanjo med kadrom v domačem izobraževanju. Zdaj je torej na voljo vzgojiteljem, učiteljem, knjižničarjem in vsem ostalim kot kažipot pri spodbujanju branja kakovostne literature. Posvetimo se tudi razstavi Z vrha dna – postanki ostankov v izolski galeriji Insula, kjer se predstavlja multimedijski umetnik Martin Zelenko Poles. Njegov ustvarjalni material so drobci keramičnih posod, stekla, lesa in kovine, ki jih na obalo naplavi morje. In še o dogodku Svet stoji na glavi, knjige pa v garaži, s katerim so v Novi Gorici odprli Festival kompleksnosti.

Gremo v kino 27. Festival dokumentarnega filma: Riefenstahl, Vlaki, Glasba za vojaški udar

V Ljubljani poteka 27. festival dokumentarnega filma, ki letos predstavlja še posebno zanimiv izbor dokumentarcev z vsega sveta. Kot je v uvodniku zapisal Simon Popek, je tema, ki se letos na programu ponovi večkrat, pristno proti lažnemu, medtem, ko predvsem iz Ukrajine in Palestine prihajata tudi povsem nedvoumni zgodbi o vojni, okupaciji, zatiranju in razčlovečenju. Ogledali smo si dokumentarec o Leni Riefenstahl, arhivsko pripoved o vlogi vlaka v družbenem, političnem in kulturnem kontekstu 20. stoletja, Vlaki, ter film Glasba za vojaški udar. Pogovarjali smo se z Majo Weiss, ki so ji ob 60-letnici na festivalu posvetili retrospektivo. Ocenjujemo pa tudi novi film Bonga Džuna Hoja, znanstveno-fantastično črno komedijo Mickey 17.

Likovni odmevi Franc Berneker - kipar, ki je odprl pot modernistični skulpturi na Slovenskem

Korošec Franc Berneker se je v zgodovino slovenske umetnosti zapisal kot pionir modernega kiparstva pri nas. Bil je sopotnik slikarjev impresionistov Jakopiča, Groharja, Jame in Sternena. Poznamo ga po ateljejskem kiparstvu in mali plastiki, nagrobnem kiparstvu in javnih spomenikih. Izstopajo njegovi portreti in figuralne kompozicije iz marmorja in brona. Leto 2024 je med drugim zaznamovala 150. obletnica rojstva kiparja Franca Bernekerja, zato so v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pripravili pregledno razstavo njegovih del z naslovom Franc Berneker: Okamenele sanje. Kustosinji sta Katarina Hergold Germ in Nina Popič, sicer pa so k sodelovanju povabili tudi umetnika Tanjo Prušnik in Zorana Srdića Janežiča, ki sta prav za razstavo ustvarila novi umetniški deli.

Podobe znanja Spomenka Kobe: Brez redkih zemelj tudi električnih avtomobilov ne bi bilo

Zahteve ameriškega predsednika, da Ukrajina vojaško pomoč Združenih držav odplača v redkih zemljah v višini kar 500 milijard dolarjev, so pozornost najširše javnosti usmerile v surovine, ki jim sicer le redkokdaj posvečamo pozornost.

Svet kulture Edina zemlja, Gugalnica

V Ljubljani se je pričel 27. festival dokumentarnega filma; ogledali smo si z oskarjem za najboljši dokumentarni film nagrajeni palestinsko-izraelski dokumentarec Edina zemlja. V Lutkovnem gledališču Ljubljana pa je na sporedu premiera priredbe predstave Gugalnica po zamisli Edija Majarona.

Naši umetniki pred mikrofonom Nataša Kramberger, pisateljica: "Zame je pripoved vedno tudi angažma, vendar mora peti."

Tako kot za vsa dela Nataša Kramberger, pisateljice, ki se je pred sedmimi leti odločila za ekološko kmetovanje, je tudi za roman Po vsej sili živ značilen preplet sodobnosti in starožitnosti, zavzetosti in srčnosti, verizma in nadrealistične poetičnosti. Zanj je Nataša Kramberger letos prejela nagrado Prešernovega sklada. Z avtorico se je pogovarjal Vlado Motnikar.

Razgledi in razmisleki Shona Illingworth: "Že kot otrok sem doživela izkušnjo, kako je, ko vojska zavzame nebo."

V Cukrarni v Ljubljani si je do 6. aprila mogoče ogledati razstavo dansko-škotske umetnice Shone Illingworth z naslovom Topologije zračnega prostora. Umetnica, sicer tudi predavateljica na Univerzi v Kentu, v svoji video in zvočni instalaciji tematizira uničujoče učinke vse hitrejšega vojaškega, industrijskega in korporativnega preoblikovanja zračnega prostora in vesolja, kar vpliva na degradacijo okolja in ima hude posledice za človekove pravice. Oddajo je pripravila Tesa Drev Juh.

Izšlo je Darja Pergovnik: Plečnikova zelena Ljubljana

Magistrica Darja Pergovnik je pri Muzeju in galerijah mesta Ljubljane objavila knjigo Plečnikova zelena Ljubljana, znanstveno monografijo o mojstrovem urejanju odprtega prostora (od promenad, ulic, trgov, parkov in še marsičesa). Njena knjiga tako omogoča bralki in bralcu, da se v veliki meri zavesta Plečnikovega celostnega razumevanja prostora, hkrati pa je še kako zanesljiva in dragocena spremljevalka pri odkrivanju in spoznavanju Plečnikove Ljubljane. Več o Plečniku in monografiji pove avtorica v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, med drugim pa odgovori tudi na vprašanje Ali v Ljubljani s preveliko lahkoto sekamo drevesa. Nikar ne zamudite.

Svet kulture Začetek Festivala dokumentarnega filma

Do 19. marca lahko obiščete 27. izdajo Festivala dokumentarnega filma, ki se bo odvijal v Ljubljani v Cankarjevem domu, v Kinodvoru in v Slovenski kinoteki. Pozornost namenjamo tudi sveže izdani publikaciji Sadje na slikah Narodne galerije, ki ponuja vpogled v motiviko sadja v umetniških delih, ki krasijo prostore galerije. V Sloveniji znova gostuje koreograf Sidi Larbi Cherkaoui, tokrat z baletom Velikega gledališča iz Ženeve, ki ga trenutno tudi umetniško vodi. V okviru festivala Fabula bo danes v Slovenskem ljudskem gledališču Celje literarni večer s hrvaško pisateljico, scenaristko in filmsko ustvarjalko Doro Šustić. V okviru 4. edicije Performative, ki spodbuja umetnike, da razmišljajo o pojmovanju telesnosti, času in trajanju, si bo danes v Cukrarni v Ljubljani mogoče ogledati dva performansa: Poguba je gotova Eve Mayer- Keller in Trenutek, ko vse obstane Kristine Aleksove ter Anite Wach. Vabljeni k poslušanju!

Literarna matineja 80 let Mladinske knjige

Za Mladinsko knjigo, našo največjo založbo, je letošnje leto jubilejno, saj bo zaznamovala 80 let svojega delovanja. Ustanovljena je bila 29. junija 1945 v Ljubljani, še istega leta je pod njenim okriljem izšlo šest knjig, izhajati pa je začela tudi revija Ciciban. V osmih desetletjih je s knjižnimi in revijalnimi izdajami spremljala in oblikovala številne generacije bralcev. V Mladinski knjigi so delali največji slovenski uredniki, z njo so sodelovali naši najpomembnejši slikarji, ilustratorji, oblikovalci – ter seveda avtorji in prevajalci. Dva izmed njih, Nelo Malečkar in Slavka Pregla, smo povabili pred mikrofon.

Več

Sobotni operni večer Gaetano Donizetti: Lukrecija Borgia iz Rima

Opera o ženski in materi, ki zaradi številnih spletk, pahne lastnega sina v smrt.

Sobotni koncert Jiří Vodička, David Mareček in Dvořákova glasba za violino in klavir v Ostravi

Predvajamo posnetke s koncerta z naslovom Poklon Antonínu Dvořáku, na katerem sta 11. junija lani v Komorni dvorani Mestnega kampusa Ostravske univerze v Ostravi na Češkem nastopila priznana češka glasbenika – violinist Jiří Vodička in pianist David Mareček. Njun koncert je bil na sporedu Mednarodnega glasbenega festivala Leoša Janáčka, izvajala pa sta Dvořákova dela za violino in klavir.

Oddaljeni zvočni svetovi Madura, Indonezija

Otok Madura leži ob severovzhodni obali indonezijskega otoka Jave. Po dolgotrajni povezanosti z indijsko kulturo je v šestnajstem in sedemnajstem stoletju sledila intenzivna islamizacija, tako da so zdaj prebivalci pretežno Suniti. V kulturi se še vedno kažejo močni elementi predislamske kulture, med drugim v glasbi orkestrov, ki izvajajo gamelan in ki poskrbijo tudi za spremljavo dvornih plesov, vpetih v izročilo klasičnega dramskega gledališča »topeng dalang«. Gamelan na otoku Madura spremlja tudi ljudske oblike gledališč, med njimi senčne lutke, pomembno vlogo pa ima tudi v življenju skupnosti na otoku na splošno.

Zborovski panoptikum Zborovski panoptikum

Panoptikum aktualnih zborovskih dogodkov doma in po svetu, nova raziskovalna dognanja, veliki dosežki in novi glasbeni posnetki, pogovori z zborovodji, skladatelji, raziskovalci, pevci, založniki, organizatorji.

Zborovski koncert Iz zborovskega opusa Gabriela Faureja, 2. del

Dobrodošli ob spremljanju koncerta Komornega zbora iz Namurja in Orkestra Millenium pod vodstvom Thibauta Lenaertsa. Na posnetku z lanskoletnega Festivala v Namurju so se ujela zborovska dela Gabriela Faureja: Cantique du Jean Racine/Hvalnica Jeana Racina, op. 11, Madrigal, op. 35, Maša villervillskih ribičev, En prière/Molitev in Dva moteta, op. 65. Večino bomo slišali v izvirnih zasedbah.

Recital Recital

V oddaji Recital predvajamo koncerte najboljših glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.

Filmska glasba Daniel Blumberg: glasba k filmu Brutalist

Na letošnji podelitvi zlatih kipcev je v kategoriji izvirna filmska glasba slavil Daniel Blumberg za glasbo k filmu Brutalist režiserja Bradyja Corbeta. To je prvi oskar za mladega britanskega skladatelja in drugi glasbeni projekt za celovečerni film. Blumberg je prejel tudi nagrado bafta za omenjeno glasbo, ki je naletela na precej pohval in ima pomembno vlogo v filmu. Brutalist je zgodba o fiktivnem madžarskem arhitektu Laszlu Tothu, ki se po preživetju holokavsta preseli v Združene države.

Izpod peresa slovenskih skladateljev Urška Pompe

Pobližje se bomo spoznali z glasbenim svetom skladateljice in profesorice Urške Pompe. Slišali bomo sedem njenih skladb.

Skladatelj tedna Zgodnje ameriške simfonije, 5. del

Čar ameriške klasične umetnosti na vseh področjih, torej tudi glasbe je v tem, da ni sad lahko sledljivega posnemovanja nekega izvirnika, temveč je zlitje, združitev navzven precej lahko določljivih in tudi neskritih, torej prepoznavljivih virov, a je kot taka v svoji končni podobi zatem povsem izvirna, tehtna, enkratna in posebna. V peti oddaji predstavljamo dela Williama Granta Stilla, prvega afroameriškega skladatelja, ki je ustvaril simfonijo, in Dukea Ellingtona, ki se je v svoji glasbi prav tako lotil križanja afroameriških glasbenih vplivov in simfonije.

Komorni studio 8. festival Sonc 2024: Vlatko Stefanovski, Komorni ansambel Festivala Sonc

Najprej se bomo posvetili predstavitvi posnetkov drugega dela skladb s koncerta Vlatka Stefanovskega s prijatelji godalci v cerkvi sv. Petra v Radečah, nato pa bomo predstavili posnetke 3. koncerta, ki ga je prav tam izvedel Komorni ansambel Festivala Sonc.

Banchetto musicale Trii komaj znanih baročnih skladateljev

Strahote tridesetletne vojne so v prvi polovici sedemnajstega stoletja poleg trgovine in blaginje močno prizadele tudi glasbo. Številne glasbene kapele in ansamble po Nemčiji so zmanjšali ali jih razpustili, pogodbe skladateljev, pevcev in instrumentalistov pa so bile prepuščene razpoloženju plemiških ali cerkvenih delodajalcev. Kljub temu je takrat nastalo veliko zanimivih skladb za manjše zasedbe godal in trobil.

Več

Tretje uho David Jarh - avtorski koncert (2017)

Legendarni trobentač je leta 2017 v Stari elektrani izvedel avtorski koncert z združenima orkestroma, Big Bandom in Simfoniki RTV Slovenija. Dirigiral je Jaka Pucihar, priredbe so prispevali Steve Klink, Tadej Tomšič in Jaka Pucihar. Dve skladbi je zapela tudi dolgoletna Jarhova sodelavka, vokalna solistka, Mia Žnidarič.

Jazzovska jutranjica David Jarh - intervju

Pred nedeljskim koncertom v ljubljanski Cukrarni (16.3.2025) smo se pogovarjali s trobentačem Davidom Jarhom.

Orkestralni jazz Delfeayo Marsalis - Jazz Party

Glasba mu je bila položena v zibelko, o tem ni dvoma, saj prihaja iz slovite neworleanške družine Marsalis. Njegovi bratje so trobentač Wynton, bobnar Jason in saksofonist Branford, oče pa pianist Ellis Marsalis.

Jazz avenija Orkester Thada Jonesa in Mela Lewisa

V petek, 14. marca, bo Siti teatru v Ljubljani koncert Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Lojzeta Krajnčana. Zaigrali bodo izbor skladb z repertoarja slovitega orkestra, ki sta ga vrsto let sovodila Thad Jones in Mel Lewis. Glasbi tega orkestra bo namenjena tudi nocojšnja oddaja.

Samo muzika Pred koncertoma zasedb Petra Ugrina in Davida Jarha

V torek, 11. marca bo v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani koncert zasedbe Swingatan, ki jo vodi Peter Ugrin. V nedeljo, 16. marca pa bo v Kavani Cukrarna v Ljubljani koncert kvarteta avstrijskega kitarista Achima Kirchmaierja, v njem igra trobento naš David Jarh. V oddaji predvajamo glasbo obeh zasedb.

Jazz Ars Skladatelj, aranžer in producent Don Sebesky

Oddajo bomo namenili ustvarjanju skladatelja, aranžerja in glasbenega producenta Dona Sebeskega. V njegovih priredbah je jazzovska glasba postala bolj sprejemljiva tudi za širše občinstvo. Zaradi tega je slišal precej kritik s strani kritikov in teoretikov jazza. Njegovi aranžmaji so bili pravzaprav zelo kvalitetni, Sebesky se je spoznal na orkestrsko igro, finese pa je zajemal tako iz jazza in rocka kot tudi etno in klasične glasbe iz vseh obdobij, ter celo iz sočasne glasbene avantgarde.

Jazz Ars Kitarist Russell Malone – in memoriam

Kitarist in skladatelj Russell Malone se je lani 23. avgusta poslovil za vedno, star je bil šele 60 let. Nocojšnja oddaja bo namenjena njegovi glasbi. Russlova glasbena briljanca, njegovo enciklopedično poznavanje ameriške glasbe ter njegova kitaristična spretnost so bili neprekosljivi.

Jazzovska jutranjica Peter Ugrin - intervju

Pred izdajo nove plošče Fanfare Romantique smo se pogovarjali z violinistom in skladateljem ter vodjo skupine Swingatan, Petrom Ugrinom.

Orkestralni jazz Maria Schneider - Days of Wine And Roses

Leta 1992 je ustanovila svoj orkester, s katerim je ob ponedeljkih redno nastopala v klubu Visiones, v newyorškem Greenwich Villageu. Danes je Maria Schneider svetovno znan in cenjena komponistka in aranžerka za veliki jazzovski orkester. Bila je gostja tudi našega Big Banda RTV Slovenija, ki ga je vodila na Ljubljanskem jazz festivalu v Križankah leta 1999.

Jazz avenija Trobentač Jeremy Pelt

Trobentač Jeremy Pelt bo s svojo zasedbo nastopil v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani v torek, 4. marca. V nocojšnji oddaji bomo slišali izbor skladb z njegovih zadnjih albumov.

Samo muzika Harmonikarji v jazzu

Oddajo Samo muzika namenjamo harmonikarjem. Na vrsti bodo skladbe v izvedbi Jožeta Kampiča, Draga Ivanuša, Bratka Bibiča, Marka Brdnika, Boruta Morija, Zmaga Štiha, Janeza Dovča in Jureta Torija.

Več

Kratka radijska igra Goran Gluvić: Beg v paradiž

Gluvićeva kratka radijska igra je domiselna groteska, ki pripoveduje o čudoviti sposobnosti človekove domišljije, ustvarjanju iluzijskih svetov, v katere je mogoče pobegniti iz stvarnosti. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Ubežnika - Niko Goršič, Roman Končar Paznik - Andrej Nahtigal Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1991.

Radijska igra Radijska igra: Dylan Thomas: Pod mlečnim gozdom

Zgodba nas v metaforičnem pesniškem jeziku popelje skozi en dan življenja v malem mestu Llaregubbu, ki se zaradi Thomasove pesniške moči spreminja v poslušalčevi zavesti v veliko prispodobo sveta in vsakdanjega življenja. Igra je antologijska v mednarodnem merilu: Dylanu Thomasu je BBC leta 1954 naročil izvirno radijsko besedilo, pozneje je bilo prirejeno za oder, leta 1972 pa je nastal tudi film. Slovenska verzija je presežna že zaradi dolžine, velja za mojstrovino režiserja Dušana Mauserja, v njej pa je nastopilo kar triinšestdeset slovenskih igralcev vseh generacij. Režiser in tonski mojster: Dušan Mauser Prevajalec: Jože Udovič Dramaturg: Borut Trekman Avtor izvirne glasbe: Uroš Krek Snemalec glasbe: Sergej Dolenc Glasova – Boris Kralj, Štefka Drolc Kapitan Cat – Stane Sever Utopljenci – Saša Miklavc, Franček Drofenik, Dare Ulaga, Zlatko Šugman Rosie Probert – Majda Potokar Gospodična Price – Ivanka Mežan Gospod Mog Edwards – Jurij Souček Gospod Waldo – Polde Bibič Žena, Prva ženska – Alja Tkačev Materi – Vida Levstik, Metka Pugelj Deček in deklica – Iztok Čebular, Sonja Blaž Sosede, Ženske – Vida Juvan Župnik – Dušan Škedl Gospa in gospod Ogmor – Slavka Glavin, Maks Bajc Gospod Pritchard – Tone Homar Gospa in gospod Beynon – Milena Grm, France Presetnik Lilly – Iva Zupančič Orglar – Jože Zupan Gospa Morgan – Mira Danilo Gospa in gospod Owen – Aleksander Valič, Metka Pugelj Eli – Vladimir Skrbinšek Mary – Mihaela Šarič Gospa in gospod Nilly – Angela Hlebce, Lojze Rozman Gospa in gospod Pugh – Sava Sever, Maks Furijan Dai Kruh – Rudi Kosmač Gospe Kruh – Helena Erjavec, Marija Benko Poly – Duša Počkaj Sindbad – Danilo Benedičič Glas knjige – Andrej Kurent Bessie – Helena Erjavec Sodelovale so še: Jana Osojnik, Marijana Brecelj, Majda Grbac, Majda Kohek, Milena Zupančič Glasbo sta izvajala Otroški zbor RTV Slovenija pod vodstvom Janeza Kuharja in Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Uroša Prevorška Organist – Hubert Bergant Korepetitor – Brane Demšar Spremljevalec songov – Miško Hočevar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija in v dvorani Slovenske filharmonije aprila in maja 1967. Avtor: Vilma Štritof

Radijska igra Ivan Cankar, Borut Trekman: Kurent (daljša verzija) - 10.12.1976

Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.

Radijska igra Mirko Zupančič: Hiša na robu mesta

Igra dramatika, pesnika, pisatelja, igralca, teatrologa in zaslužnega profesorja, ki bi letos praznoval sto let, se dogaja v šestdesetih letih dvajsetega stoletja, prikazuje pa moralnokritični preplet treh generacij meščanske družine, razpadle zaradi dogodkov med drugo svetovno vojno in po njej. Avtor živo in psihološko prepričljivo predstavi značaje in jih dramatično umesti v čas. Vendar igra presega časovno umestitev: usoda povratnika govori o vsakomur, kdor se hoče izmakniti svojemu času in svojim vrstnikom, kajti postal in ostal bo tujec. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Jerajeva – Milena Zupančič Jeraj – Zlatko Šugman Mojca, njuna hči – Nataša Barbara Gračner Vid, njun sin – Matej Recer Tomažič, Jerajkin brat – Ivo Ban Mariča, služkinja – Mojca Ribič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2005.

Radijska igra Luiza Pesjak: Beatin dnevnik

Prvi del tridelne igrano-dokumentarne serije o slovenskih pisateljicah devetnajstega stoletja se začenja z igranimi odlomki iz romana Luize Pesjakove, v katerem popisuje lik Beate, ki je prišla za guvernanto dvojčic Roze in Vijole ter se zapletla v družinske skrivnosti in ljubezenske vezi. Besedilo iz leta 1887 velja za prvi slovenski dnevniški roman. Igrane dele dopolnjujejo strokovni komentarji literarne zgodovinarke. Beatin dnevnik je dolgo veljal za sentimentalni roman in so ga torej uvrščali v trivialno literaturo, v zadnjih desetletjih pa se je z novimi odkritji pogled nanj precej spremenil. Režiserka in prirejevalka: Patrizia Jurinčič Finžgar Tonski mojster: Federico Comar Urednica oddaje: Suzi Bandi Beata – Patrizia Jurinčič Finžgar Grofica – Lučka Počkaj Vijola – Urška Taufer Roza – Tina Gunzek Ivana, pestuna – Barbara Cerar Dora – Alda Sosič Rihard – Primož Forte Strokovni komentar – dr. Urška Perenič Igra je bila posneta na Radiu Trst A septembra 2023

Kratka radijska igra Ivan Pregelj: Matkova Tina

Novela o Matkovi Tini sega v čas krvavega tolminskega punta iz leta 1714. Dolga pot nosečega dekleta je pravi križev pot s poti v Novo Gorico, kjer se je med ujetimi kmečkimi puntarji, obsojenimi na smrt, znašel tudi Tinin ženin. V noveli Pregelj prikaže usodo nosečnice, matere nezakonskega otroka, ki je takrat v dužbi veljala za osramočeno in izločeno, stigmatiziran pa je bil tudi nezakonski otrok. Režiserka in prirejevalka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Tina – Saša Mihelčič Matko – Ivo Ban Župnik – Pavle Ravnohrib Matija – Jožef Ropoša France – Zvone Hribar Anton – Aleš Valič Ženski – Ivanka Mežan, Ljerka Belak Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2006

Kratka radijska igra Toon Tellegen: Dve stari ženici

Igro posvečamo prazniku, dnevu žena. V domiselni in pretresljivi zgodbi sta starki v nenavadni čustveni zvezi druga drugi edina opora v samoti. Avtor njuni ekistenci združi in loči tako, da odpira pomembna bivanjska vprašanja. Režiser: Jože Valentič Prirejevalka: Mateja Tegelj Prevajalka: Tanja Mlaker Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Pripovedovalec – Željko Hrs Prva ženica – Vera Per Druga ženica – Mina Jeraj Zasliševalec – Boris Kerč Ženska – Darja Reichman Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2000

Radijska igra Harri Virtanen: Problem

Igra o finskem skladatelju Jeanu Sibeliusu in njegovem življenju od leta 1865 do leta 1957 je radiofonsko zanimiv mozaik slik, sestavljen iz Sibeliusovega življenja. V retrospektivnih prizorih je avtor predstavil njegove številne ustvarjalne in bivanjske težave. Osrednji del obravnava Sibeliusov odnos do žene, ki mu je bila vsa leta njegove skladateljske kariere, polne duševnih stisk in mučnih ustvarjalnih krčev, v največjo duhovno oporo. Režiserka: Irena Glonar Prevajalka: Barbara Berce Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Igralci: Jean Sibelius - Polde Bibič Aino - Iva Zupančič Kajanus - Ivo Ban Bančnik - Aleš Valič Akseli - Zvone Hribar Novinar - Vojko Zidar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1997.

Radijska igra Svetlana Makarovič: Kokokokoška Emilija

Avtorica je igro podnaslovila "radijska igra za piščeta" in s tem ironično opozorila, da njena zabavna zgodba iz slovenskega kurnika prinaša poučno sporočilo o tem, kako naj bi bila človek in žival deležna prijaznosti in vljudnosti, drugače je življenje pusto in neprijetno. Izkaže se, da je gospodovalnost močnejšega nad šibkejšim železna srajca, ki jo rado nosi vse več posameznikov. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Kokoška Emilija - Polona Vetrih Kokokoška Kika - Barbara Krajnc Kokokoška Klotilda - Polona Juh Kokokoška Korina - Nataša Barbara Gračner Kokokoška Norina - Jerca Mrzel Petelin - Janez Hočevar Gospodinja - Svetlana Makarovič Njen mož - Zlatko Šugman Polde, poveljnik gasilcev - Dare Valič Gasilci - Grega Čušin, Zvone Hribar, Ivo Godnič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1996.

Radijska igra Evald Flisar: Temna stran svetlobe

Psihološka drama avtorja, ki je pred kratkim praznoval osemdesetletnico, se odvija v psihiatrični kliniki, ki jo je naslikal kot groteskno poudarjeno podobo sveta. V njej razum ločuje razum in norost, zdravje in bolezen, normo in odklon, in s tem ljudi deli na tiste, ki smejo zdraviti, in druge, ki morajo biti zdravljeni. To prepričanje ne priznava, da gre normalno z nenormalnim, dobro s slabim, temno s svetlobo, temveč zahteva, da si ljudje začrtajo jasno mejo med enim in drugim. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Ana - Nataš Ralijan Polona - Štefka Drolc Štefka - Marijana Brecelj Pavla - Jožica Avbelj Doktor - Boris Ostan Mož - Pavle Ravnohrib Urša - Nataša Barbara Gračner Moški - Franc Markovčič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1996

Kratka radijska igra Elza Rituper: Pust

Kratka radijska igra je sestavljena iz arhivskih etnoloških posnetkov, ki sestavljajo zvočni mozaik šegavih ljudskih pesmi in pripovedi o pustu iz različnih delov Slovenije in v različnih narečjih. Izvirajo iz obdobja, ko so bili ljudje bolj povezani z naravo in popolnoma odvisni od nje, pust pa je obredno preganjal zimo in klical pomlad. Režiserka: Elza Rituper Tonski mojster: Mirko Marinšek Glasbena izvajalca – Majda Kohek, Frane Milčinski Ježek Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija junija 1996.

Več

Sedmi dan Judovska skupnost na Goriškem P

Gorica in Nova Gorica v sklopu prireditev Evropske prestolnice kulture obravnavata tudi narodnostno in versko sožitje na tem območju. Na Goriškem je včasih, uničili so jo nacisti, živela kar številčna judovska skupnost. Zato ponavljamo pogovor z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem o usodi te skupnosti.

Sledi večnosti Duhovniki evangeličanske, katoliške in binkoštne veroizpovedi na ekumenskem srečanju v Puconcih

Prisluhnite radijski zgodbi o srečanju, ki jo prinašamo iz Prekmurja. Vsako leto januarja poteka Teden molitve za edinost kristjanov, ki poglablja razmislek o veri in pomenu enotnosti. Kmalu potem se je v eni izmed večjih pomurskih občin, v kateri ekumenizem živijo na dnevni ravni, začelo že tradicionalno ekumensko srečanje. Vabljeni k poslušanju pogovornih utrinkov iz Spominskega doma Števana Küzmiča v Puconcih.

Musica sacra V spomin dr. Mirku Cudermanu

V 95. letu starosti se je nedavno poslovil duhovnik, muzikolog, pedagog in dirigent, ki je ključno zaznamoval slovensko zborovstvo našega časa. Leta 2019 je prejel medaljo za zasluge predsednika Republike Slovenije, leta 2022 pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Brez glasbe, ki jo je izvedel in posnel s Slovenskim komornim zborom, Zborom Consortium musicum in Komornim zborom RTV Slovenija, si oddaje Musica sacra skoraj ne bi mogli predstavljati; tokratna naj bo zato le skromen izraz hvaležnosti za vse, kar je dobrega storil za slovensko sakralno glasbo, njene ustvarjalce in poustvarjalce.

Bogoslužje Prenos maše iz župnije Pertoča

Na prvo postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Pertoča na Goričkem. Mašuje župnik Jože Vinkovič. Pri bogoslužju sodeluje Mešani pevski zbor svete Helene pod vodstvom organistke Andreje Nemec.

Sedmi dan O katoliških medijih

Kakšen je razvoj katoliških medijev, njihove vloge in vpliva v družbi z ozirom na 15-letnico Slovenskega časa – mesečnika, ki ga izdaja tednik Družina? Naš gost bo novinar in nekdanji urednik Slovenskega časa Bogomir Štefanič, ki pravi da je mesečnik presegel jedro katoliških mislecev in stkal vezi s številnimi ljudmi dobre volje. O dialoški širini, povezovanju medverske sredine in tudi o postnem času, ki prinaša odrekanje in sadove notranjega preporoda. Oddajo pripravlja novinar, urednik in voditelj Nejc Krevs.

Musica sacra V spomin Tomažu Tozonu

»S svojim življenjem sem ravnal kot s skladbami: začenjal sem jih z Bogom in jih z Laus Deo, Bogu hvala, končeval. Misel na Boga je bila zlata nit, ki se je vlekla vse moje življenje… Hotel sem Bogu vrniti, kar sem prejel. Da bi bilo vse, kar mi je dal, v njegovo slavo,« je temelj svojega glasbenega delovanja pred nekaj leti povzel Tomaž Tozon, eden najprepoznavnejših slovenskih zborovskih dirigentov, član Slovenskega okteta in kvarteta Do, glasbeni producent in skladatelj. Nedavno se je poslovil od tega sveta; tokratno oddajo bomo zato posvetili njegovemu spominu.

Bogoslužje Evangeličansko bogoslužje iz Križevcev

Iz cerkve v Križevcih bomo neposredno prenašali evangeličansko bogoslužje. Vodil ga bo tamkajšnji evangeličanski duhovnik Mitja Andrejek. Za glasbeno spremljavo bosta skrbela flavtistka Olivija Andrejek in organist Borut Andrejek.

Sedmi dan Začetek posta

Teolog, katoliški duhovnik Matevž Mehle bo delil svoja spoznanja in razumevanje postnega obdobja. Skupaj bomo raziskali tradicionalne in sodobne poglede na to posebno obdobje, ter njihov vpliv na življenje in duhovno rast. Spregovorili bomo tudi o običajih v današnjem hitrem tempu življenja in kako se mladi soočajo s tem.

Sledi večnosti "Vera je skupek duhovne stvarnosti"

Tokrat vas vabimo k premisleku o veri: Kako naj vera pomaga živeti? Kako lahko oblikuje življenja ljudi, pomaga v vsakdanjih izzivih? Kako jo živeti pristno? Naš gost je novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje, tudi predsednik Slovenske škofovske konference.

Sledi večnosti Ramazan - mesec duhovnega bogatenja

Muslimanke in muslimani so po vsem svetu vstopili v sveti mesec ramazan; to je mesec posta in spomina na razodetje Korana, njihove svete knjige. Zato se v tem obdobju posvečajo tudi branju in razlaganju Korana. Kaj mladim muslimanom pomeni sveti mesec ramazan, kako je islam oblikoval njihovo identiteto, kako je biti član manjšinske verske skupnosti v Sloveniji? O teh in drugih vprašanjih z Elnurjem Smajićem, študentom medicine, in Selmo Nezirovac, študentko likovne pedagogike iz Islamske skupnost v Sloveniji.

Bogoslužje Prenos maše iz Slovenskih Konjic

Na 7. nedeljo med cerkvenim letom neposredno prenašamo sveto mašo iz Labrechtovega doma starejših v Slovenskih Konjicah. Mašuje župnik in arhidiakon Jože Vogrin. Pri maši sodeluje mešani cerkveni pevski zbor pod vodstvom Boštjana Mlakarja.

Več

Literarni nokturno Antonella Bukovaz: Med

Pesnica in performerka Antonella Bukovaz se je rodila leta 1963 v vasici Topolôvo v Benečiji, skoraj opuščeni vasici ob slovensko-italijanski meji, ki pa poleti postane eno izmed kulturnih središč beneških Slovencev. Pesniški prvenec Tattoo je objavila leta 2006, pozneje se je posvetila predvsem raziskovanju odnosa med besedami, zvokom in podobami. V poetični refleksiji z naslovom Mêd, za katero je pred leti prejela nagrado kristal Vilenice, pripoveduje o izkušnji življenja ob meji, pravzaprav med dvema državama. "Na nobenem drugem kraju ni tako jasno, da resničnosti ni, temveč je samo njena interpretacija," ugotavlja. Prevajala Veronika Simoniti, igralka Martina Maurič Lazar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiserka Ana Krauthaker. Posneto septembra 2017.

Izbrana proza Rudolf Kresal: Nikodemova žena

Z odlomkom iz tako imenovane zgodbe neverjetnega advokata z naslovom Nikodemova žena se spominjamo 120. obletnice rojstva slovenskega pripovednika, publicista in prevajalca Rudolfa Kresala. Rodil se je 26. marca leta 1905 v Ljubljani, delal je kot časnikar ter samostojni književnik. Umrl je leta 1975 v Novem mestu. V svojih proznih delih je opisoval življenje malomeščanov, izobražencev in dijakov. Imel je poseben dar za opisovanje duševnega stanja oseb. Za njegovo najboljše delo velja roman Študent Štefan, vendar je tudi povest Nikodemova žena vredna branja. Interpret je Zvone Hribar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednika oddaje Tadeja Krečič in Matej Juh. Produkcija leta 2005.

Lirični utrinek Boris Pasternak: Marec

Letni časi so bili vedno spodbuda za najrazličnejše pesniške razmisleke. Marec, prvi pomladni mesec, je k temu spodbudil znamenitega ruskega pesnika Borisa Pasternaka. Prevajalec je Tone Pavček, interpret Primož Ekart. Produkcija leta 2008.

Literarni nokturno Anton Pavlovič Čehov: Maščevalec

Anton Pavlovič Čehov je prve humoristične skice začel pisati že v gimnaziji, vendar se niso ohranile, ker jih je uničil – znani so samo njihovi nenavadni naslovi, na primer Obriti sekretar z revolverjem. Objavljati je začel v prvih letih študija medicine, okrog leta 1880, v različnih moskovskih in peterburških listih. V letih od 1883 do 1886 je objavil tudi po več kot sto dvajset različnih zgodb in podlistkov na leto – s honorarji je pomagal preživljati obubožano družino. Ne glede na hitrost pisanja – kot je pripovedoval, za nobeno izmed teh zgodnejših besedil ni potreboval več kot štiriindvajset ur pisanja – je večinoma napisal izvrstne zgodbe. Prevod Marjan Poljanec, interpretacija Željko Hrs, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in motaža Jon Čergan, režija Klemen Markovčič. Posneto 2021. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek.

Odprta knjiga na radiu Drago Jančar: In ljubezen tudi (15/39)

Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih dogajajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena izmed junakinj, ko v knjigarni po naključju vzame knjigo s police. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel mnoga najuglednejša slovenska in mednarodna priznanja – leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, 2021 Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Lirični utrinek Svetlana Makarovič: Dobro jutro

Svetlana Makarovič je izjemna in brezkompromisna pesnica. To svojo brezkompromisnost je vrhunsko upesnila v zbirki Tisti čas (1993), tudi v pesmi Dobro jutro. Interpretka Sabina Kogovšek. Produkcija 2025.

Literarni večer Kir Buličjov: Nina

Kir Buličjov (1934–2003, s pravim imenom Igor Vsevolodovič Možejko) je bil priljubljen sovjetski in ruski pisatelj znanstvene fantastike. Ustvaril je pester opus literarnih del za otroke, mladino in odrasle, po večini prozna besedila. Leta 1972 je Buličjov napisal kratko zgodbo Nina, v kateri se je poigral z virtualnim potovanjem skozi čas. Glavni junak Vadim Nikolajevič pokliče svojo prijateljico Nino, toda telefonske linije se skrivnostno prepletejo in na njegov klic se odzove druga Nina, 13-letna deklica z zelo nenavadnim govorjenjem. Tudi njegovi nadaljnji poskusi, da bi priklical "svojo" Nino, se iztečejo v pogovore s to deklico. Kar nekaj nesporazumov potrebujeta, preden doumeta in se bolj ali manj sprijaznita s tem, da so se z njima poigrale muhaste temporalne silnice. Prevajalec in avtor priredbe Aleš Učakar. Nastopajo: Vadim Nikolajevič: Blaž Šef, Nina, deklica: Anja Novak, Ženski glas: Anamarija Štukelj Cusma, Odrasla Nina: Sabina Kogovšek, Mama: Sabina Kogovšek, Sosed: Željko Hrs, Soseda: Vesna Jevnikar. Režija Saška Rakef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, fonetična oprema Mateja Juričan, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.

Odprta knjiga na radiu Drago Jančar: In ljubezen tudi (14/39)

Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti v se štirih poglavjih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena od junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega od najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel številna najvidnejša slovenska in mednarodna priznanja, leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja In ljubezen tudi v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, 2021 Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Lirični utrinek Katarina Fistrovič: Del mene ste

Pesnica Katarina Fistrovič je bila naša radijska kolegica. Objavila je dve pesniški zbirki, leta 1993 v samozaložbi prvenec Ljudem ob poti, leta 2006 pa pri Družini še Dotikanje mavrice (spremne vrstice je obakrat prispeval Marjan Kovačevič Beltram). V Liričnem utrinku lahko slišite njeno pesem Del mene ste. Interpretka Sabina Kogovšek. Produkcija 2025.

Literarni nokturno Milan Jesih: Od tam, kjer gole zvezde vidi

Ves opus Milana Jesiha priča o avtorjevem posluhu za jezik, o izjemni ustvarjalni domišljiji – tudi pri kovanju novih besed ali besednih zvez –, o obvladovanju zahtevnih formalnih verznih ali pesniških oblik ter redkem, dragocenem občutku za humor in samoironijo. To odlikuje tudi sedem Jesihovih nenaslovljenih pesmi – eno izmed njih namenja 12. marcu oziroma gregorjevemu. Interpret Matija Rozman, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, mojster zvoka Nejc Zupančič, urednika oddaje Tina Kozin in Matej Juh. Produkcija 2014.

Lirični utrinek Lili Novy: Ti si tam

V 20. stoletju je pisalo poezijo kar nekaj pesnic, ki bi si verjetno zaslužile uvrstitev v zbirko Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Ena izmed njih je morda Lili Novy. V Liričnem utrinku lahko slišite njeno pesem Ti si tam v interpretaciji Sabine Kogovšek.

Več

Neposredni prenos V etru pesem (2) - Bori dehtijo

Na drugem koncertu iz cikla V etru pesem, naslovljenem Bori Dehtijo, sta nastopila sopranistka Theresa Plut, spremljal jo je pianist Hans Adolfsen. Umetnica je na spored uvrstila pesmi Lili Boulanger in Brede Šček.

Neposredni prenos Mozartina III

Tretji koncert iz cikla nedeljskih glasbenih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je v celoti posvečen glasbi Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kot solistka pa se je predstavila koncertna mojstrica Jerica Kozole.

Neposredni prenos "Uigrano" - 4. koncert abonmajskega cikla Filharmonični klasični koncerti

Koncert z naslovom Uigrano bo v celoti posvečen ustvarjalnosti Wolfganga Amadeusa Mozarta. Na sporedu bodo skladateljeva dela: Uvertura k operi Čarobna piščal, Koncert za klavir in orkester št. 17 v G-duru in Simfonija št. 36 v C-duru, KV 425, »Linška«. Orkester Slovenske filharmonije bo vodil dirigent Gábor Takács-Nagy, kot solist pa se bo predstavil pianist Jean-Efflam Bavouzet. Kot so zapisali v Slovenski filharmoniji, izbor del v izvedbi odličnega solista in izjemnega dirigenta, ki sta z orkestrom Manchester Camerata posnela vse Mozartove klavirske koncerte, odstira veličino skladateljevega genija, ki ga svet ne bo nikoli mogel v celoti doumeti.

Neposredni prenos Trio Tempestoso, klasika v edinstvenih barvah

Iz Slavnostne dvorane Ptujskega gradu prenašamo koncert izjemnega v Berlinu delujočega tria Tempestoso, ki ga sestavljajo slovenski glasbeniki: klarinetist Andraž Golob, harmonikarica Sanja Mlinarič in violončelist Urban Megušar. Tokrat se predstavljajo s programom, ki ni značilen za to zasedbo, in obsega le eno sodobnejše delo. Skladba Fagerlunda trio spremlja vse od njegovih začetkov delovanja leta 2017, ob bok pa ji glasbeniki postavljajo dela še drugih mojstrov glasbene zgodovine v lastni priredbi: Igor Stravinski: Suita Pulcinella, priredba za klarinet, violončelo in harmoniko Joseph Haydn: Klavirski trio št. 39 v G Duru, priredba za klarinet, violončelo in harmoniko Sebastian Fagerlund: Breathe Astor Piazzolla: Veliki tango, priredba za klarinet, violončelo in harmoniko Vsebina je del projekta Talenti EU regij, ki ga sofinancira Evropska unija.

Neposredni prenos Ars teatralis: Čeprav bi lahko na travniku šteli zvezde

Neposredni prenos literarnega večera Čeprav bi lahko na travniku šteli zvezde v ciklusu Ars teatralis iz male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu je posvečen mladim primorskim književnim ustvarjalcem. Avtorji so: Alex Kama Devetak, tudi pisec scenarija, Ester Gomisel, Katarina Gomboc Čeh, Mojca Petaros, Selma Skenderović in Tamara Babić Nikiforov. Interpreti: Primož Forte, Nikla Petruška Panizon, Julija Berdon, Manica Maver, Tamara Stanese, glasbenika: violinistka Vera Sturman in pianist Simon Kravos. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina, fonetičarka: Suzana Köstner. Tonski mojster v tržaškem gledališču je bil Diego Sedmak, lučni mojster Raffaelle Cavarra, tehnični vodja Peter Sedmak. Za radijski prenos je skrbel Matjaž Miklič. Režiser literarnega večera: Alen Jelen.

Neposredni prenos V etru pesem 1: Sprehod v zimi

Na prvem koncertu iz cikla V etru pesem, ki ga program Ars pripravlja v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana, sta v Betettovi dvorani Akademije za glasbo nastopila vrhunska umetnika, slovenska mezzosopranistka Barbara Kozelj in nizozemski pianist Thomas Beijer. Na koncertu z naslovom Sprehod v zimi sta predstavila zanimiv izbor samospevov slovanskih skladateljev, svoj avtorski pogled v stapljanje besede in glasbe pa je predstavil tudi interpret, pianist in skladatelj Thomas Beijer, ki je ustvaril Pet slovenskih pesmi.

Neposredni prenos Simfonični orkester Akademije za glasbo in dva solista, Abonma Tutti

Simfonični orkester Akademije za glasbo Dirigent: Simon Dvoršak Anja Kralj, violina Karlo Posnjak, klavir Spored: U. Krek: Inventiones ferales za violino in godala G. Gershwin: Koncert za klavir in orkester v F-duru L. van Beethoven: Simfonija št. 4 v B-duru, op. 60

Neposredni prenos Bralna uprizoritev v SLG Celje – Nina Majer Ivanetič: Komu gori

Dogajanje komedije je postavljeno v ozko sotesko, v kateri se pred rdečim semaforjem prepletejo usode različnih ljudi v prazničnem trenutku. Zadnje ure leta, ki bi naj prinesle mirno slovo od starega, srečo, veselje, rajanje in harmonijo v krogu najbližjih in najljubših, se v tokratni komediji zaostrijo v trenutek, ko izbruhnejo na dan zamolčane resnice, zamere, konflikti in frustracije v vsej svoji ironični komičnosti. Avtorica priredbe besedila in režiserka bralne uprizoritve: Tatjana Doma Režiser radijskega prenosa: Alen Jelen Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Živa Čebulj Tonski mojster: Matjaž Miklič Tehnični asistent: Jože Lap Izvedba: tehnična ekipa SLG Celje, tonski mojster Mitja Švener in lučni mojster Žiga Besal Filip Ostriga, elektroinženir – Branko Završan Jelka Ostriga, njegova žena, arhitektka – Lučka Počkaj Bogomir Pintarčič, fotograf – Renato Jenček Lena Pintarčič, njegova žena – Barbara Medvešček Nika, njuna hčerka – Eva Stražar Arnold Weiss, samostojni podjetnik – Žan Brelih Hatunić Zdravnik specializant – Aljoša Koltak Reševalec – Rastko Krošl Marko Potočnik – Urban Kuntarič Mojca, njegovo dekle, onkološka bolnica – Lucija Harum Profesor, Semafor – Tarek Rashid Produkcija uredništva igranega programa, Celje 2025

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Otello v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.

Neposredni prenos Simfoniki, Lio Kuokman in Luka Faulisi

Četrti koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Luka Faulisi (violina) Tomaž Sevšek (orgle) dirigent: Lio Kuokman Maurice Ravel: Bolero Ernest Chausson: Poema za violino in orkester Maurice Ravel: Tzigane, koncertna rapsodija za violino in orkester (dodatek) Gabriel Fauré: Après un rêve Camille Saint-Saëns: Simfonija št. 3 v c-molu »Z orglami«

Neposredni prenos SOS 2: Moč iz notranje tišine

Orkester Slovenske filharmonije Solist: Daishin Kashimoto, violina Dirigent: Tito Ceccherini Program: Jean Sibelius, Okeanide, op. 73 Tošio Hosokava, Prayer | Molitev Toru Takemicu, Twill by Twillight | Keper v somraku Claude Debussy, Morje V središče koncerta, oblitega z valovi morskih oceanov, je postavljen koncert za violino z naslovom Molitev eminentnega japonskega skladatelja Tošia Hosokave, ki ga je izvedel koncertni mojster Berlinskih filharmonikov Daishin Kashimoto, ob njem pa je zazvenela tudi skladba njunega sorojaka Toruja Takemicuja. »V tem violinskem koncertu vidim solista kot šamana in v ozadju orkester kot vesolje, naravo, ki seže v samega šamana in prek njega. Šaman poje vesolju, ki se mu odziva ali pa upira. Pesmi se izmenjujejo, molitev se postopoma poglobi. Šaman z vesoljem in naravo sčasoma postane eno.« Tošio Hosokava

Več

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Otello v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars ‎June Yun

Južnokorejska pevka in komponistka v Kavarni Cukrarna predstavlja projekt "Enlightenment - Solid Waves". Z njo so vibrafonist Vid Jamnik, pianist Marko Črnčec, basist Ben Tiberio in bobnar Kristijan Krajnčan. Koncert iz cikla Jazz Ars All Stars v avdio in video prenosu!

Neposredni prenos Mozartine II

Drugi koncert, naslovljen Oče in sin, je zasnoval violončelist Gregor Fele, ki se intenzivno posveča historičnemu izvajanju stare glasbe, izbral pa je dela Johanna Sebastiana in Carla Philippa Emanuela Bacha. Glasbeniki so izvedli Brandenburški koncert številka 5 in Orkestrsko suito številka 3, ki sodita med najbolj znana dela Bacha očeta in Koncert za violončelo v A-duru Carla Philippa Emanuela. Poleg Gregorja Feleta so se v solistični vlogi predstavili še violinistka Jerica Kozole in flavtistka Irena Kavčič ter gostujoči glasbenik Tomaž Sevšek na čembalu.

Arsov glasbeni observatorij 2 | Zvezde klasicizma

V drugi oddaji se odpravljamo v obdobje klasicizma in poslušamo glasbo treh velikanov te dobe. V drugi polovici 18. stoletja se glasbena umetnost približa meščanstvu, v novih velikih koncertnih dvoranah pa skladatelji predstavljajo glasbo, ki se kljub poglobljenosti prilagaja novemu občinstvu z jasnimi glasbenimi temami. Takšen glasbeni slog je izpopolnil Mozart. Izjemen razvoj doživi simfonija in ko je Haydn zaključil opus več kot sto simfonij in je Beethoven s svojimi devetimi raziskal nove možnosti oblike, je ta oblika že pomenila najvišjo umetniško raven instrumentalne glasbe. Simfonični orkester RTV Slovenija dela treh dunajskih klasikov zaigra pod vodstvom Tilna Drakslerja.

Arsov glasbeni observatorij 1 | Baročni prapok

V prvi oddaji se zazremo 400 let v preteklost, v glasbeni barok, k zgodnjim idejam o veliki zasedbi glasbil, ki spremlja izvedbo oper in baletov ter nato sledimo glasbenim novostim, spremembam orkestra in zvrstem, kot sta concerto grosso ali nastajajoča simfonija. Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentko Mojco Lavrenčič predstavi odlomke iz del Claudia Monteverdija, Jeana-Philippa Rameaua, Arcangela Corellija in Johanna Sebastiana Bacha.

Arsov glasbeni observatorij 4 | Oddaljene galaksije 20. in 21. stoletja

S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, tokrat pod vodstvom dirigenta Davorina Morija, razgrnemo še zadnje stoletje glasbe, v katerem se zasedba orkestra ni več odločilno spreminjala, skladatelji pa so vendarle nenehno iskali nove in nove načine uporabe orkestrske zvočnosti. V začetku 20. stoletja se razvoj orkestrske glasbe ponovno vrne v gledališče, velike novosti zlasti na francoskih tleh prinese priljubljenost baleta, tudi v delih Debussyja in Ravela. V 20. stoletju spremljamo tudi kakovostno rast slovenske glasbe, ki stopi v korak s spremembami glasbe v svetu. Tudi zato se posvetimo domačima avtorjema, novi zvočnosti v glasbi Primoža Ramovša in v delu sodobnega skladatelja mlajše generacije Mateja Bonina.

Arsov glasbeni observatorij 3 | V orbiti romantike

Spoznavamo, kako so romantični skladatelji v 19. stoletju skušali klasicističnim oblikam dodajati nove pomene. Namesto da bi to mojstrstvo poskusili preseči, so znanim oblikam dodajali svojo izpoved, občutja, razpoloženja, pri tem pa so jih pogosto navdihovala velika literarna dela. Tako je nastala programska glasba z vsebinskim ozadjem, prizori, zgodbami, sporočilom. Hkrati se glasbena umetnost v nove smeri razvija tudi v nacionalnih kulturah, odmaknjenih od srednjeevropskih mest. Glasbo Mendelssohna, Liszta in Sibeliusa poslušamo v izvedbah Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigentke Mojce Lavrenčič.

Jazz Ars All Stars Blaž Trček BT4

Koncertna predstavitev nove plošče Let's Talk – Pogovarjamo v zasedbi: Blaž Trček (saksofon), Milan Stanisavljević (klavir), Aleš Avbelj (bas), Gašper Bertoncelj (bobni) in Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta (tolkala). Posnetek koncerta iz Kavarne Cukrarna v Ljubljani.

Jazz Ars All Stars Mladi levi

V okviru cikla Jazz Ars All Stars so tokrat v ljubljanski Cukrarni nastopili učenci glasbene šole KGBL in dijaki oddelka za jazz in zabavno glasbo KGBL. Mlade levinje in levi so rjoveli in dokazali, da so prihodnost slovenskega jazza.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Turandot v neposrednem prenosu iz Maribora

Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars Tomi Purich Balkan Jazz Group

Od Pirana do Ohrida, od Triglava pa do Vardarja, od jazza do folklore in nazaj – bi morda tudi lahko zapisali ob novem, vznemirljivem potovanju bobnarja Tomija Puricha! V sklopu cikla Jazz Ars All Stars so v ljubljanski Cukrarni nastopili pevki Neža Okorn in Eva Boto, saksofonist Jani Šepetavec, pianist Aleš Ogrin, basist Jernej Vindšnurer in bobnar in vodja zasedbe Tomi Purich.

Več

Glasovi svetov Josip Jurčič – prvi slovenski žurnalist, ki je iz novice zares znal narediti zgodbo

Za oblikovanje moderne slovenske družbe je bilo izjemnega pomena danes večidel pozabljeno delo, ki ga je Jurčič opravil kot glavni urednik Slovenskega naroda, našega prvega časopisa, ki je kontinuirano izhajal vsak dan

Ars humana Nečloveško in človeško – razmisleki o živalih, pošastih in Drugem

Filozofi so se skozi zgodovino načeloma ukvarjali z velikimi temami, v zadnjih nekaj desetletjih pa so močneje v ospredje stopila tudi razmišljanja o razmerjih človeka do nečloveškega, živali, politike, kulture in Drugega. Kako ob tem razmišljati o napetosti med človeškim in nečloveškim? To je možno tudi skozi prizmo Drugosti – prizmo koncepta, ki se je zgodovinsko in kulturno oblikoval v nasprotju do človeškega. Če se je človeško vzpostavljalo kot objektivno, naravno in normativno, je ideja drugosti zajela deviantnost, pošatnost in živalskost. Ob tem pa velja še izpostaviti, da smo dandanes vsepovsod obdani s podobami nečloveškega, saj le-te bivajo na primer v svetovih filma, fantazijske literature, video iger in vizualnih umetnosti. Te podobe so postale tako razširjene, da oblikujejo celotne žanre in kategorije mišljenja znotraj le-teh. O tem po končani mednarodni filozofski konferenci Nečloveško, prečloveško: o živalih, pošastih in drugih Drugih, ki je ponudila izhodišča za pogovor, razmišljajo dr. Marisa Žele, Vesna Liponik, dr. Rok Benčin. Foto: del grafične podobe mednarodne filozofske konference Nečloveško, prečloveško: o živalih, pošastih in drugih Drugih

Odprta knjiga na radiu Drago Jančar: In ljubezen tudi (14/39)

Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti v se štirih poglavjih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena od junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega od najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel številna najvidnejša slovenska in mednarodna priznanja, leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja In ljubezen tudi v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, 2021 Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Odprta knjiga na radiu Drago Jančar: In ljubezen tudi (15/39)

Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih dogajajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena izmed junakinj, ko v knjigarni po naključju vzame knjigo s police. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel mnoga najuglednejša slovenska in mednarodna priznanja – leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, 2021 Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Radijska igra Luiza Pesjak: Beatin dnevnik

Prvi del tridelne igrano-dokumentarne serije o slovenskih pisateljicah devetnajstega stoletja se začenja z igranimi odlomki iz romana Luize Pesjakove, v katerem popisuje lik Beate, ki je prišla za guvernanto dvojčic Roze in Vijole ter se zapletla v družinske skrivnosti in ljubezenske vezi. Besedilo iz leta 1887 velja za prvi slovenski dnevniški roman. Igrane dele dopolnjujejo strokovni komentarji literarne zgodovinarke. Beatin dnevnik je dolgo veljal za sentimentalni roman in so ga torej uvrščali v trivialno literaturo, v zadnjih desetletjih pa se je z novimi odkritji pogled nanj precej spremenil. Režiserka in prirejevalka: Patrizia Jurinčič Finžgar Tonski mojster: Federico Comar Urednica oddaje: Suzi Bandi Beata – Patrizia Jurinčič Finžgar Grofica – Lučka Počkaj Vijola – Urška Taufer Roza – Tina Gunzek Ivana, pestuna – Barbara Cerar Dora – Alda Sosič Rihard – Primož Forte Strokovni komentar – dr. Urška Perenič Igra je bila posneta na Radiu Trst A septembra 2023

Radijska igra Ivan Cankar, Borut Trekman: Kurent (daljša verzija) - 10.12.1976

Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.

Radijska igra Radijska igra: Dylan Thomas: Pod mlečnim gozdom

Zgodba nas v metaforičnem pesniškem jeziku popelje skozi en dan življenja v malem mestu Llaregubbu, ki se zaradi Thomasove pesniške moči spreminja v poslušalčevi zavesti v veliko prispodobo sveta in vsakdanjega življenja. Igra je antologijska v mednarodnem merilu: Dylanu Thomasu je BBC leta 1954 naročil izvirno radijsko besedilo, pozneje je bilo prirejeno za oder, leta 1972 pa je nastal tudi film. Slovenska verzija je presežna že zaradi dolžine, velja za mojstrovino režiserja Dušana Mauserja, v njej pa je nastopilo kar triinšestdeset slovenskih igralcev vseh generacij. Režiser in tonski mojster: Dušan Mauser Prevajalec: Jože Udovič Dramaturg: Borut Trekman Avtor izvirne glasbe: Uroš Krek Snemalec glasbe: Sergej Dolenc Glasova – Boris Kralj, Štefka Drolc Kapitan Cat – Stane Sever Utopljenci – Saša Miklavc, Franček Drofenik, Dare Ulaga, Zlatko Šugman Rosie Probert – Majda Potokar Gospodična Price – Ivanka Mežan Gospod Mog Edwards – Jurij Souček Gospod Waldo – Polde Bibič Žena, Prva ženska – Alja Tkačev Materi – Vida Levstik, Metka Pugelj Deček in deklica – Iztok Čebular, Sonja Blaž Sosede, Ženske – Vida Juvan Župnik – Dušan Škedl Gospa in gospod Ogmor – Slavka Glavin, Maks Bajc Gospod Pritchard – Tone Homar Gospa in gospod Beynon – Milena Grm, France Presetnik Lilly – Iva Zupančič Orglar – Jože Zupan Gospa Morgan – Mira Danilo Gospa in gospod Owen – Aleksander Valič, Metka Pugelj Eli – Vladimir Skrbinšek Mary – Mihaela Šarič Gospa in gospod Nilly – Angela Hlebce, Lojze Rozman Gospa in gospod Pugh – Sava Sever, Maks Furijan Dai Kruh – Rudi Kosmač Gospe Kruh – Helena Erjavec, Marija Benko Poly – Duša Počkaj Sindbad – Danilo Benedičič Glas knjige – Andrej Kurent Bessie – Helena Erjavec Sodelovale so še: Jana Osojnik, Marijana Brecelj, Majda Grbac, Majda Kohek, Milena Zupančič Glasbo sta izvajala Otroški zbor RTV Slovenija pod vodstvom Janeza Kuharja in Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Uroša Prevorška Organist – Hubert Bergant Korepetitor – Brane Demšar Spremljevalec songov – Miško Hočevar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija in v dvorani Slovenske filharmonije aprila in maja 1967. Avtor: Vilma Štritof

Humoreska tega tedna Karel Čapek: Ukradeni umor

Češkega pisatelja Karla Čapka danes redkokdo ne pozna. Manj znano pa je, da so tega nenavadnega ustvarjalca zanimale najrazličnejše stvari: spoznal se je na arheologijo, preučeval je glasbo primitivnih ljudstev, zbiral je stara vina, bil je odličen poznavalec preprog in rož, poleg tega pa je bil tudi doktor filozofije. Nekoč je izjavil: "Morda bi bil kar dober strokovnjak, če bi se znal omejiti na eno stroko, žal pa me zanima vse, zato ne morem postati nič drugega kot pisatelj." Izbrali smo njegovo kratko zgodbo z naslovom Ukradeni umor. Interpret Matej Recer, prevajalec Fran Albreht, režiser Boštjan Vrhovec, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram, Petra Tanko. Produkcija 2002.

Podobe znanja Spomenka Kobe: Brez redkih zemelj tudi električnih avtomobilov ne bi bilo

Zahteve ameriškega predsednika, da Ukrajina vojaško pomoč Združenih držav odplača v redkih zemljah v višini kar 500 milijard dolarjev, so pozornost najširše javnosti usmerile v surovine, ki jim sicer le redkokdaj posvečamo pozornost.

Banchetto musicale Trii komaj znanih baročnih skladateljev

Strahote tridesetletne vojne so v prvi polovici sedemnajstega stoletja poleg trgovine in blaginje močno prizadele tudi glasbo. Številne glasbene kapele in ansamble po Nemčiji so zmanjšali ali jih razpustili, pogodbe skladateljev, pevcev in instrumentalistov pa so bile prepuščene razpoloženju plemiških ali cerkvenih delodajalcev. Kljub temu je takrat nastalo veliko zanimivih skladb za manjše zasedbe godal in trobil.