Iskanje
18 min • 15. 03. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
18 min • 15. 03. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Z odlomkom iz tako imenovane zgodbe neverjetnega advokata z naslovom Nikodemova žena se spominjamo 120. obletnice rojstva slovenskega pripovednika, publicista in prevajalca Rudolfa Kresala. Rodil se je 26. marca leta 1905 v Ljubljani, delal je kot časnikar ter samostojni književnik. Umrl je leta 1975 v Novem mestu. V svojih proznih delih je opisoval življenje malomeščanov, izobražencev in dijakov. Imel je poseben dar za opisovanje duševnega stanja oseb. Za njegovo najboljše delo velja roman Študent Štefan, vendar je tudi povest Nikodemova žena vredna branja.
Interpret je Zvone Hribar,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbeni opremljevalec Marko Stopar,
mojster zvoka Mirko Marinšek,
urednika oddaje Tadeja Krečič in Matej Juh.
Produkcija leta 2005.
Z odlomkom iz tako imenovane zgodbe neverjetnega advokata z naslovom Nikodemova žena se spominjamo 120. obletnice rojstva slovenskega pripovednika, publicista in prevajalca Rudolfa Kresala. Rodil se je 26. marca leta 1905 v Ljubljani, delal je kot časnikar ter samostojni književnik. Umrl je leta 1975 v Novem mestu. V svojih proznih delih je opisoval življenje malomeščanov, izobražencev in dijakov. Imel je poseben dar za opisovanje duševnega stanja oseb. Za njegovo najboljše delo velja roman Študent Štefan, vendar je tudi povest Nikodemova žena vredna branja.
Interpret je Zvone Hribar,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbeni opremljevalec Marko Stopar,
mojster zvoka Mirko Marinšek,
urednika oddaje Tadeja Krečič in Matej Juh.
Produkcija leta 2005.
Oddajo Izbrana proza namenjamo Francetu Prešernu. Predvajali bomo odlomek iz romana Neiztrohnjeno srce z naslovom Matere. Roman je leta 1938 napisal Anton Slodnjak, literarni zgodovinar in pisatelj, ki je živel med letoma 1899 in 1983. Slodnjak je, kot je zapisal Jože Pogačnik, svoje literarno-zgodovinske portrete slikal z nacionalno intuitivno aktivnostjo ter izrabo doživljajskega nihanja med avtorjem in delom. Besedilo je najprej zbudilo silovit odpor, pozneje pa sprožilo val novih odkritij, sodb in osvetlitev. Interpretacija Zvone Hribar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Irena Glonar. Posneto 2001. Redakcija Tadeja Krečič, Staša Grahek.
18 min • 07. 02. 2026
Slovenski novinar in pisatelj France Novšak se je rodil 27. januarja 1916 v Ljubljani. Študiral je pravo in se po koncu 2. svetovne vojne zaposlil kot novinar pri Slovenskem poročevalcu. Do upokojitve je delal v kulturnih uredništvih Ljubljanskega dnevnika, Ljudske pravice in Dela. Tik pred drugo svetovno vojno je vzbudil pozornost z romanom Dečki, ki govori o ljubezenskem razmerju med dijakoma v katoliškem internatu. Po tem romanu je Stanko Jost leta 1976 posnel tudi film. France Novšak je pisal mladinsko literaturo, posvetil pa se je tudi slovarskemu delu, sestavil je makedonsko-slovenski in albansko-slovenski slovar. Poleg romana Dečki je objavil leta 1940 še roman Hudobni angeli z avtobiografskimi potezami in leta 1944 v času kulturnega molka roman Globoko jezero o romantičnem pojmovanju ljubezni in iskanju ideala. Ob 110. obletnici Novšakovega rojstva smo izbrali odlomka z začetka in konca romana. Igralec Branko Jordan, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2016.
22 min • 31. 01. 2026
Sedemindvajsetega januarja bo minilo 200 let od rojstva ruskega pisatelja Mihaila Jevgrafoviča Saltikova-Ščedrina. Bil je iz posestniške družine, služboval je na vojnem ministrstvu, zaradi podpore gibanju utopičnih socialistov je bil kazensko premeščen v provinco, pozneje je bil v visokih državnih službah, od leta 1868 do smrti leta 1889 pa se je posvetil samo literaturi. Je najpomembnejši predstavnik satirične smeri ruskega realizma. Njegovo osrednje delo je parodični roman Gospoda Golovljevi o propadanju podeželske plemiške družine, ki je izšel leta 1880. Vabimo vas, da v oddaji Izbrana proza prisluhnete odlomku iz prvega poglavja z naslovom Rodbinska sodba. Prevajalec Vladimir Levstik, interpretacija Uroš Smolej, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Igor Likar. Posneto 2006. Redakcija Staša Grahek.
23 min • 24. 01. 2026
Izbrano prozo tokrat namenjamo angleškemu pisatelju Julianu Barnesu, enemu najpomembnejših sodobnih prozaistov. Julian Barnes se je rodil leta 1946 v Leicestru, družina se je še istega leta preselila v London. Napisal je več kot dvajset knjig in leta 2011 prejel Bookerjevo nagrado za roman Smisel konca. Knjigo Lege življenja, gre za zvrstno težko opredeljivo delo med romanom in esejem, je časopis Guardian umestil med sto najpomembnejših knjig 21. stoletja. Knjiga Lege življenja je v izvirniku izšla leta 2013, leta 2020 pa v slovenskem prevodu Miriam Drev. Interpretacija Primož Pirnat, Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Igor Likar. Posneto 2019. Urednica oddaje Staša Grahek.
20 min • 17. 01. 2026
Sayaka Murata, rojena leta 1979 v prefekturi Čiba na Japonskem, je ena najpomembnejših sodobnih japonskih avtoric. Od mladosti piše in objavlja prozna dela, na svetovni književni podij se je leta 2003 podala z romanom Ženska iz samopostrežne trgovine, ki je doživel milijonsko prodajo in prevode, med drugim tudi v slovenski jezik. Poleg Sayake Murate pisateljice, kot so Hiromi Kawakami, Micko Kawakami in Yuu Miri, močno zaznamujejo sodobno japonsko književnost. Literarni fokus premikajo od tradicionalne družbene ureditve, ki žensko definira z vlogo žene in matere, ter ga usmerjajo k vprašanjem telesa, spolne avtonomije, deviacije in travme. Roman Zemljani, iz katerega je odlomek, se uvršča v tok magičnega in feminističnega realizma. V njem avtorica povzema in radikalizira fascinacijo s podrejenostjo, nasiljem in telesnostjo. S skrajnimi telesnimi in fantastičnimi motivi – od incesta do kanibalizma – prikaže, kako nasilje, vtkano v družbene norme razmnoževanja in družinskih dolžnosti, vodi v popolno predrugačenje posameznika. Njena protagonistka ne išče mesta v obstoječem svetu, temveč izhod iz človeškosti, ki ji ga ta svet vsiljuje. Družba je v romanu predstavljena kot velikanska »Tovarna«. To je mehanizem, ki vsakogar sili v vnaprej določeno funkcijo – za ženske pomeni predvsem biti stroj za rojevanje otrok. Ta družbeni model ni eksplicitno pojasnjen, ampak deluje kot vseprisotna ideologija: posamezniki so deli v mehanizmu, njihova vrednost pa je odvisna od zmožnosti prispevati k reprodukciji sistema. Kdor se upira, postane napaka v proizvodni liniji – in zato predmet izločitve ali popravka. S tem avtorica že v temelju postavi jasno kritiko sistemske dehumanizacije, ki je hladna, rutinska in brutalna. To in še več o pisateljici, sodobni japonski književnosti in romanu Zemljani je v spremni besedi napisala Katja Šifkovič. Roman Zemljani je v prevodu Matjaža Juričaka leta 2025 izdala založba V. B. Z. Interpretka Sabina Kogovšek, prevajalec Matjaž Juričak, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Saška Rakef. Urednica oddaje Petra Tanko. Leto nastanka 2025.
32 min • 10. 01. 2026
