Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred kratkim so muslimanke in muslimani praznovali ramazanski bajram – enega izmed svojih dveh najpomembnejših verskih praznikov; Radiotelevizija Slovenija je prvič v zgodovini iz ljubljanske džamije prenašala bajramsko molitev na drugem programu Televizije Slovenija. Strokovna komentatorka tega prenosa je bila Ela Porić, magistrica kulturologije in religijskih študij iz Muslimanskega kulturnega centra; s prevodi molitev in citatov iz za muslimane svete knjige koran iz arabščine je gledalkam in gledalcem nemuslimanom razložila molitve in obrede tako, da so jo lahko razumeli. O odzivih na prenos bajramske molitve, o stereotipih o islamu in delovanju muslimanskega kulturnega centra.
Vabimo vas, da prisluhnete evangeličanskemu bogoslužju. Vodi ga evangeličanski duhovnik dr. Aleksander Erniša.
Pomladni čas je tudi obdobje porok. Ustaljena praksa je, da škofijske in redovne službe organizirajo tečaje za pripravo para na zakrament svetega zakona. Tudi v okviru skupnosti Emanuel izvajajo pripravo na zakon; med drugim jo skupaj s svojim soprogom med drugim vodi mag. Mihaela Kastelec. Kdo so udeleženci priprave na zakon, o čem se pogovarjajo na pripravah in kaj pomeni dobra priprava na zakonsko zvezo, zakaj jo param priporoča, ali se zgodi, da par skozi pripravo ugotovi, da nista za skupaj?
V oddaji Sedmi dan bomo govorili o judovskem prazniku pasha. Gre za pomemben praznik, pri katerem se Judje spominjajo osvoboditve iz egiptovskega suženjstva, o kateri poroča Stara zaveza. Tudi Jezus je pri zadnji večerji obhajal pasho, zato ji pravimo kar judovska Velika noč. Zakaj je simbol praznika nekvašen kruh, kaj je seder in kako se sploh obhaja pasho boste lahko izvedeli v pogovoru z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem ml.
Skladatelj se je s svojo glasbo vse svoje življenje zahvaljeval Bogu, kljub težavam, ki so ga vseskozi pestile. Kantato Jaz sem dobri pastir je ustvaril leta 1725, v Leipzigu; letos torej mineva okroglih 300 let od njenega nastanka, kantato Hvalite Boga v njegovih kraljestvih pa leta 1730, prav tako v Leipzigu. Obe slavita božjo dobroto in usmiljenje ter globoko predanost Bogu, sklepni koral druge pa vodi do fugirane aleluje, ki je vedno izraz velikonočnega veselja.
Iz župnijske cerkve svetega Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem na tretjo velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo. Daruje jo župnik Jakob Trček. Pri maši sodeluje mešani pevski zbor pod vodstvom organistke Alenke Gale.
V tednu molitve za duhovne poklice v Katoliški cerkvi v Sloveniji s. Ana Šuštar, frančiškanka Marijina misijonarka, in kaplan v župniji Ig Janez Pavel Šuštar, sestra in brat, o božjem klicu za duhovni poklic. V današnjem času ni ravno prav pogosta odločitev, kaj šele da bi iz iste družine dva otroka stopila na pot duhovnega poklica. Ali bi še enkrat sprejela odločitev za duhovni poklic, kaj mlade kristjanke in kristjane odvrača od redovništva in duhovništva, pa kakšnih predsodkov in opazk sta deležna od posameznikov, kaj bi morda spremenila v Cerkvi, pa tudi o tem, kako ostajata povezana.
Tematika umetne inteligence je v zadnjem času zelo pomembna. Kaj sploh to je in kako vpliva na naše vsakdanje življenje in aktivnosti, ter k čemu nas spodbuja? Kako iskati stečišča, med to vrsto inteligence in kakšen vpliv ima na teologijo in Cerkev? O tem z profesorjem dr. Bojanom Žalcem.
Pascha nostrum je velikonočna hvalnica, ki se poje ali moli v velikonočnem času, vse do binkošti. Besedilo je sestavljeno iz različnih verzov Svetega Pisma. V anglikanski cerkvi se jo izvaja pri jutranjih molitvah, pri bogoslužju pa jo lahko srečamo v vseh dneh velikonočnega časa. Prisotna pa je seveda tudi v uglasbeni obliki – v gregorijanskem koralu in glasbi različnih glasbenih ustvarjalcev.
Na prvo nedeljo po veliki noči, na nedeljo Božjega usmiljenja, prenašamo sveto mašo iz stolne cerkve svetega Nikolaja v Murski Soboti. Mašuje župnik Goran Kuhar. Poje Zbor Sv. Nikolaja pod vodstvom ToMija Bušinoskega.
Pet mističnih pesmi je kompozicija angleškega skladatelja Ralpha Vaughana Williamsa, ki obsega štiri pesmi iz zbirke The Temple: Sacred Poems, valižanskega pesnika in anglikanskega duhovnika Georga Herberta, z vsebino pa se dotika tudi največjega krščanskega praznika – to je velike noči. Enako velja za Festival Te Deum, čeprav ga je skladatelj namenil za kraljevo kronanje.
V začetku prihodnjega meseca bomo praznovali praznik dela, ki je tudi državni praznik. Delo in spoštovanje do dela je del vsake religije. Delo je vrednota skozi celotno zgodovino. Pogled nanj pa se je spreminjal. V naš studio smo povabili teologa dr. Sebastijana Valentana, sodnika pri Metropolitanskem cerkvenem sodišču v Mariboru in sodelavca Inštituta za kanonsko pravne vede pri Katedri za cerkveno pravo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.