Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Današnjo oddajo posvečamo Grmičarjem oziramo ljudstvu San.
V aprilu je na predzadnjem abonmajskem koncertu Kulturnega doma Nova Gorica nastopila vokalna skupina Vikra, Komorni zbor Glasbene matice, ki jo vodi izvrstna Petra Grassi. V Novi Gorici se je Vikra predstavila s programom, posvečenim Borisu Pahorju, s katerim je v januarju leta 2023 gostovala v glasbenem abonmaju imenitnega Gledališča Pavarotti-Freni v Modeni. S tem koncertom so organizatorji v Modeni zaznamovali dan spomina (deportiranih) in dialoga. Mednarodno priznana dirigentka Petra Grassi je pristopila k oblikovanju tega programa z veliko mero odgovornosti do zaupane naloge, s spoštovanjem do tematike in z veliko zborovsko disciplino, ki se je kazala v odlični interpretaciji Vikre tega zahtevnega zborovskega programa.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta »Razmišljujoče in skrivnostno« Berlinskega radijskega zbora in Berlinskih filharmonikov pod vodstvom Petra Eötvösa. Posnetek je nastal leta 2007 v berlinski Filharmoniji. Program je oblikoval dirigent Peter Eötvös, in sicer iz simfonične pesnitve Od zibeli do groba Franza Liszta, Cantate profane Bele Bartoka in Rekviema Györgya Ligetija. Oddajo posvečamo marca umrlemu dirigentu. Zaradi časovne omejitve smo se pred tednom dni posvetili simfonični pesnitvi in kantati, tokrat pa se bomo Rekviemu.
15. julija lani je v Verbierju v okviru Festivala Verbier nastopila ruska pianistka Aleksandra Dovgan. V tem gorskem mestu v Švici vsako leto poteka festival klasične glasbe, na katerem nastopajo svetovno znani interpreti in orkestri, ob njih pa tudi vzhajajoče zvezde klasične glasbe. Ena med njimi je tudi Aleksandra Dovgan, ki sodi med najbolj nadarjene mlade pianistke našega časa. V Recitalu bomo poslušali njen prvi nastop na tem prestižnem festivalu, na katerega je uvrstila Partito št. 6 v e-molu Johanna Sebastiana Bacha, Sonato za klavir št. 26 v Es-duru, op. 81a Ludwiga van Beethovna ter Variacije in fugo na Händlovo temo Johannesa Brahmsa.
Serija s skupnim naslovom Partizanski dokumenti, nastala leta 1951, je pregled najpomembnejših dogodkov NOB v Sloveniji, ko so jih med vojno posneli slovenski reporterji. Konča se z osvoboditvijo Ljubljane in vzpostavitvijo slovenske narodne vlade. Arhivske posnetke je uredil in pripravil režiser Jože Gale, glasbo pa je napisal skladatelj Filip Bernard, pomembna glasbena osebnost povojne Slovenije. Junija 1945 je že deloval v Ljubljanski operi, nekaj mesecev pozneje pa v Mariboru sodeloval pri ustanovitvi povojne Opere. Napisal je več popularnih glasbenih del. Za udeležbo v narodonoosvobodilni borbi je prejel partizansko spomenico 1941. Poslušali bomo suito iz filma Partizanski dokumenti, ki je nasta 14. septembra 1954, izvajal jo je orkester Slovenske filharmonije, ki ga je podil Kruno Cipci.
Poslušamo tri skladateljeva novejša komorna dela, ki so krstno izvedbo doživela lansko leto. Chant trouvé ... Oublié za mezzosopran in kitaro, Sedem lotosovih cvetov za flavto, kljunasto flavto, harfo in čembalo ter Bourgeons za godalni kvartet. V drugem delu oddaje bosta zazvenela še 3. in 4. stavek Svetetovega Koncerta za violino in orkester, ki je krstno izvedbo doživel 17. aprila letos na otvoritvenem koncertu 38. Slovenskih glasbenih dnevov.
György Ligeti velja za enega najvplivnejših in najbolj inovativnih skladateljev dvajsetega stoletja in ga upravičeno postavljamo ob bok zvenečim imenom, kot so Pierre Boulez, Karlheinz Stockhausen, John Cage in Luciano Berio. Njegov glasbeno-umetniški vzpon se je začel v petdesetih letih prejšnjega stoletja, dokončno pa se je uveljavil z iznajdbo kompozicijskega postopka, imenovanega mikropolifonija.
Specialist za zgodovinske instrumente s tipkami: organist in čembalist Tomaž Sevšek predstavlja ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja za nemški dvomanualni čembalo s 16-čeveljskim registrom in vezani klavikord.
Poslušamo pesmi o pomladi ali kako drugače povezane z njo. Pomlad kot čas obetov, radosti in ljubezni, pa tudi kot čas razmisleka o prihodnosti, življenju in naši vlogi v njem. Veliko je pesmi, ki pojejo o pomladi, bile so med najbolj priljubljenimi, po izvoru največkrat ne med najstarejšimi. Doživljanje pomladi v pesmi je bilo predvsem čustveno in pesmi o pomladi so največkrat vsaj posredno lirske ali osebno izpovedne.
Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden jo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo skozi pogovore, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.
Ania Dorfmann se je rodila v Odesi leta 1899 in tam pri enajstih nastopila na svojem prvem recitalu. S sedemnajstimi se je odpravila na pariški konservatorij, kjer je študirala pri Isidorju Philippu. Poklicno kariero je začela v Belgiji in jo nadaljevala po Evropi in Veliki Britaniji. Sodelovala je z mnogimi slavnimi dirigenti, kot so Mengelberg, Beecham in sir Henry Wood. V tistem času je živela v Londonu, kjer je nastopila tudi z legendarnim tenoristom Johnom McCormackom. V New Yorku je debitirala leta 1936. Bila je ena redkih pianistk, ki so sodelovale z Arturom Toscaninijem. Z velikim maestrom je izvedla vseh pet Beethovnovih klavirskih koncertov, njegovo Koralno fantazijo in Trojni koncert. Ko je Toscanini komercialno snemal Beethovnove klavirske koncerte tako, da je za vsak koncert k sodelovanju povabil drugega pianista, je je za koncert št.1 izbral prav Anio Dorfmann. Njena družba je bila eminentna, saj so pri projektu sodelovali legendarni pianisti, kot so Serkin, Horowitz in Rubinstein.
