Iskanje
1 min • 16. 03. 2025
Ena najpomembnejših slovenskih ilustratork vseh časov, akademska slikarka Ančka Gošnik Godec, bi 5. junija praznovala 98 let, a se je žal za vedno poslovila. Ostale pa bodo njene legendarne podobe iz Muce Copatarice, Treh boter lisičic, Zverinic iz Rezije in drugih pravljic, v katere je vnašala vedrino, a kdaj tudi mistično in temačno vzdušje.
''Ko ponoči rišeš in si sam, ko je vse tiho, ti pade vse možno na pamet. A jaz se strahov, divjih mož in velikanov ne bojim. Lahko vzamem radirko in jih izbrišem.'' Tako je nedavno povedala Ančka Gošnik Godec, ki spada v generacijo vélikih: Marlenke Stupica, Marjance Jemec Božič in Jelke Reichman – te, prve diplomantke ljubljanske akademije so v knjižno ilustracijo vnesle slikarski in študiozen pristop: slike so polne podrobnosti, ornamentov in natančnih barvnih prelivov. Lahko bi celo rekli, da so žanr ilustracije na novo izumljale. Pri Ančki Gošnik Godec zasledimo izrazito prepletanje fantastike, tradicije realizma 19. stoletja, srednjeveških iluminacij, etnografije in motiva slovenske pokrajine. A tu in tam se je odločila tudi za abstrakten pristop in tehniko tuša. Ustvarjala je za revije Pionir, Ciciban, Kurirček in Pionirski list, posebej rada je sodelovala s pisateljico Elo Peroci, tudi pri Muci Copatarici, sicer pa ilustrirala še pravljice Za lahko noč, Lukec in njegov škorec, Pestrna, Mamka Bršljanka, Zlata skledica, pa ljudske pripovedi v zbirki Pravljice in druge. In seveda, kdo bi lahko pozabil prizore v Treh botrah lisičicah: starinske avtomobile, pa preprogo, ki se zdi kot ribnik, da se lisica na obisku ne upa stopiti nanjo – in kaj je za otroka ob slikanici lepšega, kot da vsakdanje stvari oživijo. Ob številnih, tudi mednarodnih, je lani Ančka Gošnik Godec prejela še nagrado Riharda Jakopiča za likovno in vizualno umetnost, ob tem pa velja izpostaviti, da so vse od ustanovitve nagrade leta 1969 to za življenjsko delo prej podelili le petim ženskam in še nikoli za področje ilustracije.
Ena najpomembnejših slovenskih ilustratork vseh časov, akademska slikarka Ančka Gošnik Godec, bi 5. junija praznovala 98 let, a se je žal za vedno poslovila. Ostale pa bodo njene legendarne podobe iz Muce Copatarice, Treh boter lisičic, Zverinic iz Rezije in drugih pravljic, v katere je vnašala vedrino, a kdaj tudi mistično in temačno vzdušje.
''Ko ponoči rišeš in si sam, ko je vse tiho, ti pade vse možno na pamet. A jaz se strahov, divjih mož in velikanov ne bojim. Lahko vzamem radirko in jih izbrišem.'' Tako je nedavno povedala Ančka Gošnik Godec, ki spada v generacijo vélikih: Marlenke Stupica, Marjance Jemec Božič in Jelke Reichman – te, prve diplomantke ljubljanske akademije so v knjižno ilustracijo vnesle slikarski in študiozen pristop: slike so polne podrobnosti, ornamentov in natančnih barvnih prelivov. Lahko bi celo rekli, da so žanr ilustracije na novo izumljale. Pri Ančki Gošnik Godec zasledimo izrazito prepletanje fantastike, tradicije realizma 19. stoletja, srednjeveških iluminacij, etnografije in motiva slovenske pokrajine. A tu in tam se je odločila tudi za abstrakten pristop in tehniko tuša. Ustvarjala je za revije Pionir, Ciciban, Kurirček in Pionirski list, posebej rada je sodelovala s pisateljico Elo Peroci, tudi pri Muci Copatarici, sicer pa ilustrirala še pravljice Za lahko noč, Lukec in njegov škorec, Pestrna, Mamka Bršljanka, Zlata skledica, pa ljudske pripovedi v zbirki Pravljice in druge. In seveda, kdo bi lahko pozabil prizore v Treh botrah lisičicah: starinske avtomobile, pa preprogo, ki se zdi kot ribnik, da se lisica na obisku ne upa stopiti nanjo – in kaj je za otroka ob slikanici lepšega, kot da vsakdanje stvari oživijo. Ob številnih, tudi mednarodnih, je lani Ančka Gošnik Godec prejela še nagrado Riharda Jakopiča za likovno in vizualno umetnost, ob tem pa velja izpostaviti, da so vse od ustanovitve nagrade leta 1969 to za življenjsko delo prej podelili le petim ženskam in še nikoli za področje ilustracije.
V Berlinu bodo v soboto podelili že 38. evropske filmske nagrade. 88 nominirancev se za nagrade poteguje v 22 kategorijah. Nominirani so tudi trije slovenski filmi, kar je prvič v zgodovini slovenskega filma. Ob tej priložnosti smo v studio povabili direktorico Slovenskega filmskega centra, Natašo Bučar.
11 min • 16. 01. 2026
Danes je prvi dan Tržaškega filmskega festivala, na katerem se bo letos predstavilo tudi več slovenskih filmov – Kuklin Fantasy je v glavnem tekmovalnem programu, v tekmovalni program kratkih filmov je uvrščen film Temno brdo režiserja Vanje Miloša Jovanovića. V rubriki Izven okvirjev bosta prikazana dva slovenska filma: Zemljo krast režiserja Žiga Virca in manjšinska koprodukcija Veter, govori mi režiserja Stefana Djordjevića. Prikazan bo še animirani film Zgodbe s čarobnega vrta, pri katerem je sodeloval tudi Leon Vidmar. Poleg tega je program Divje vrtnice, ki ga že nekaj let posvečajo ženskim režiserkam iz regije, letos posvečen slovenskim režiserkam. Program je kurirala Nerina T. Kocjančič.
6 min • 16. 01. 2026
V Slovenski kinoteki so predstavili šesto monografijo iz zbirke Ita Rina, ki jo izdaja Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev. Z zbirko v društvu ohranjajo in slavijo izjemne stvaritve slovenskih igralk in igralcev. Od leta 2021 so se zvrstile monografije Iva Barišiča, Silve Čušin, Špele Rozin, Borisa Cavazze in Ivanke Mežan. Nova je posvečena Borisu Juhu, ki je skoraj sedem desetletij sooblikoval tudi slovenski film. Njegovo ustvarjanje je z analitičnimi zapisi, refleksijami in bogatim slikovnim gradivom zajel filmski kritik in esejist Zdenko Vrdlovec.
2 min • 16. 01. 2026
Rojstni dan umetnosti, vsakoletni mednaroden radijski dogodek Evropske radiodifuzne zveze (EBU), se odvija 17. januarja. Več deset evropskih in severnoameriških radiev si tradicionalno ob prazniku umetnosti, proste ustvarjalnosti, domišljije izmenja zvočna darila – med njimi tudi program Ars Radia Slovenija. Letošnji prispevek Radia Slovenija bo oblikoval Rok Zalokar, pianist, improvizator, skladatelj in producent. Po letih študija in življenja v Rotterdamu in Kobenhavnu, je vse bolj pomemben akter domače scene med jazzom, improvizirano in eksperimentalno glasbo ter drugimi zvrstmi. Na Rojstnem dnevu umetnosti 2026 bo Rok Zalokar v Studiu 26 Radia Slovenija predstavil 40-minutni nastop za klavir in elektroniko z vklopom v mednarodni neposredni prenos ob 22:40.
1 min • 14. 01. 2026
V Slovenski kinoteki se 14. januarja začenja velika retrospektiva del ameriškega neodvisnega filmarja Johna Cassavetesa. Z Anjo Banko iz Kinoteke se je v oddaji Gremo v kino pogovarjala Tesa Drev Juh.
12 min • 09. 01. 2026
