Ars aktualno Radijska igra grem greš greva na 55. Tednu slovenske drame

V nedeljo bodo v Kranju v stolpu Škrlovec na Tednu slovenske drame živo uprizorili radijsko igro Brine Jenček z naslovom grem greš greva v sodelovanju Radia Slovenija – Programa Ars in Tedna slovenske drame. Za besedilo je avtorica na lanskem Tednu slovenske drame prejela nagrado za mladega dramatika. V igri nastopa mlad par, štiriindvajsetletna Neža in šestindvajsetletni Dimitar, ki se spopada z različnimi težavami v zvezi z delom, skupnim življenjem, družino – na njune odločitve pa vpliva tudi okolje. Režiserko Saško Rakef smo najprej vprašali, v kolikšni meri je bilo treba besedilo, napisano za oder, prirediti za radio.

Ars aktualno Filma Novi sošolci Tonija Cahunka in Čas nasproti naju Simone Jerala na Festivalu neodvisnega filma

Na programu 25. Festivala neodvisnega filma sta tudi dokumentarni film Tonija Cahunka Novi sošolci, ki v ospredje postavi otroke priseljencev s Kosova v Sloveniji in izzive, s katerimi se soočajo pri vključevanju v novo šolsko okolje ter dokumentarni film Čas nasproti naju Simone Jerala, intimen vpogled v prijateljstvo med očetom in njegovo hčerjo, režiserko filma, ki beleži minevanje časa, ki jima je preostal.

Ars aktualno AIPA in slovenski kinematografi na nasprotnih bregovih

Ta hip sta AIPA, organizacija za kolektivno uveljavljanje in zaščito pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del, ter slovenski kinematografi na nasprotnih bregovih. Spor je privedel celo do bojkota slovenskih filmov v kinih. Poročamo o ozadju spora in predstavljamo mnenje Ministrice za kulturo in Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino pri Ministrstvu za gospodarstvo.

Ars aktualno Začenja se 55. Teden slovenske drame

Na svetovni dan gledališča se v Kranju začenja 55. Teden slovenske drame. Festival bodo odprli s podelitvijo stanovskih nagrad Združenja dramskih umetnikov in premierno uprizoritvijo vesele tragedije Jureta Karasa Gospodarji neumnosti, nastale v produkciji Prešernovega gledališča Kranj. Igralsko nagrado Marije Vere za življenjsko delo bo prejela Milena Zupančič, nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo Ira Ratej, stanovske nagrade za dveletno obdobje pa Simona Semenič, Barbara Medvešček in Tina Vrbnjak.

Ars aktualno Galerija MUZA v secesijski stavbi predstavlja umetniško zbirko Nove Ljubljanske banke

V Novi Ljubljanski banki pravijo, da so bančniki v svojem poslanstvu vedno videli več kot le transakcije in številke. Tradicija zbiranja umetnin, ki je pognala korenine že v Mestni hranilnici Ljubljanski, se je nadaljevala, leta 1999 pa so tudi uradno ustanovili NLB umetniško zbirko. V prvih desetih letih so jo z deli priznanih slovenskih avtoric in avtorjev dopolnjevali pod vodstvom umetnostnega zgodovinarja in likovnega kritika dr. Staneta Bernika. Pridobljeno kulturno dediščino pa je banka nato predala v skrb programu Muza – muzeju, galeriji in akademiji pod okriljem NLB. Muzeju bančništva se zdaj na Čopovi 3 v Ljubljani pridružuje še nov galerijski prostor, odpirajo pa ga z razstavo, poimenovano Eho. Med drugim predstavljajo svojo zbirko, ki se osredotoča na dela sodobnih umetnic in umetnikov iz jugovzhodne Evrope.

Ars aktualno Nekaj vrhuncev Festivala dokumentarnega filma v Solunu

V Solunu se je pretekli konec tedna sklenil 27. mednarodni festival dokumentarnega filma. Gre za enega največjih festivalov dokumentarnega filma v regiji, ki vsako leto postreže z raznolikim naborom del. Letos se je na njem predstavilo več kot dvesto kratkih in dolgometražnih dokumentarcev. Nekaj vtisov iz Soluna je zbrala Petra Meterc. Prevode bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše.

Ars aktualno "Ugotovila sem, da v moji državi obstajajo mi in drugi." - pogovor z Olgo Kosanović, avtorico filma Še zdaleč ne lipicanci

Olga Kosanović je v filmu Še zdaleč ne lipicanci, ki je bil na ogled v okviru 27. Festivala dokumentarnega filma v Ljubljani, vzela pod drobnogled birokratski sistem, vezan na pridobivanje avstrijskega državljanstva, obenem se v njem sprašuje o tem, kakšen pomen ima državljanska pripadnost narodu. Iz oddaje Gremo v kino.

Ars aktualno Zmagovalec 27. Festivala dokumentarnega filma Edina zemlja

S projekcijo filma Fiume o morte! Igorja Bezinovića in podelitvijo nagrade Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic se je sklenil 27. festival dokumentarnega filma. Žirija, ki so jo sestavljali igralec Primož Bezjak, režiserka Maja Prettner in srbski režiser Nemanja Vojinović, je nagrajenca, film Edina zemlja palestinsko-izraelskega režiserskega kolektiva, izbrala med petimi filmi v tekmovalnem programu.

Ars aktualno 16. Grošljev simpozij - Pindarjeve ode in njihov čas

V Atriju ZRC SAZU poteka že 16. Grošljev simpozij, ki ga organizirata Društvo za antične in humanistične študije Slovenije in Inštitut za arheologijo ZRC SAZU. Razpravljalci ki se tokrat osredotočajo na starogrškega lirika Pindarja in njegov čas.

Kdo smo? Frančišek Borgia Sedej je morda najbolj zaslužen za to, da so primorski Slovenci pod fašistično Italijo ohranili slovenstvo

Goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej je bil deseti, zadnji goriški nadškof slovenskega rodu ter hkrati ilirski metropolit. S svojim delom je zaznamoval konec 19. stoletja, prvo svetovno vojno vihro in prvo desetletje fašizma, ki je poskušal uničiti Slovence na Primorskem. Nadškof Sedej je morda najzaslužnejši za to, da so Slovenci pod fašistično Italijo ohranili slovenstvo, jezik, pisavo in kulturo in se obdržali kot narod.

S knjižnega trga Medved, Nikolič, Jančar

Andrej Medved: Favnovo popoldne, Nika Nikolič: Nekadilci brez otrok, Drago Jančar: Zakaj pisati. Recenzije so napisale Veronika Šoster, Anja Radaljac in Meta Kušar.

Svet kulture 62. mednarodni knjižni sejem otroške in mladinske literature v Bologni

Pri Cankarjevi založbi v zbirki Moderni klasiki sta pred kratkim izšla roman Biografija naključnega čudesa pisateljice Tanje Maljarčuk in roman Milenij v Beogradu sodobnega srbskega pisatelja Vladimirja Pištala. V italijanskem mestu  Bologna se danes začenja že 62-ti sejem knjig za otroke in mladostnike. Po lanskem gostovanju Slovenije je letos v središču svetovne pozornosti založništva in knjigotrštva: Estonija. Še do jutri pa v Gradcu poteka jubilejna 25. izdaja Festivala avstrijskega filma Diagonala.Vabljeni k poslušanju!

Ars humana Profesor Dan Hicks iz Univerze v Oxfordu: "Kolonializem je v metropole prišel prav z muzeji"

Z Danom Hicksom, profesorjem sodobne arheologije na Univerzi v Oxfordu in kustosom za svetovno arheologijo v oxfordskem muzeju Pitt Rivers, se pogovarjamo o njegovi knjigi Brutalni muzeji: beninski broni, kolonialno nasilje in kulturna restitucija, ki je v prevodu Ive Jevtić izšla leta 2024 pri Založbi Univerze v Ljubljani in KUD AAC Zrakogled. Zakaj se morajo muzeji zavedati svoje kolonialne zgodovine in zakaj prav z vračanjem nekdaj oplenjenih predmetov lahko začnejo odpravo njenih posledic? Z avtorjem smo se pogovarjali konec januarja ob njegovem gostovanju na dveh dogodkih cikla predavanj Leta dediščine Filozofske fakultete v Ljubljani. Foto: fotografija naslovnice knjige Brutalni muzeji: beninski muzeji, kolonialno naislje in kulturna restitucija (Založba Univerze v Ljubljani in KUD AAC Zrakogled, 2024)

Pogled v znanost Razvoj in dosežki zdravstva in medicine pri nas v muzeju v Ljubljani

Od četrtka, 27. marca je v Muzeju za novejšo in sodobno zgodovino Slovenije v Ljubljani redno odprta razstava z naslovom »Zdravje je naše največje bogastvo«. Gre za letošnjo osrednjo, sicer začasno razstavo z izborom zgodb slovenske zdravstvene in medicinske dediščine od začetka 20. stoletja, ki si jih boste lahko v stavbi »Cekinov grad«, kot tudi poznamo stavbo muzeja poleg Hale Tivoli, ogledali do pomladi 2026. Zgodbo o pobudi za pripravo razstave leta 2021 je v pogovoru povedala osrednja koordinatorica razstave iz muzeja, kustosinja Nataša Strlič, v naš studio pa je prišla vodilna poznavalka zgodovine medicine in zdravstva pri nas, prof.dr. Zvonka Zupanič Slavec, sicer vodja Inštituta za zgodovino medicine na ljubljanski Medicinski fakulteti. FOTO: Stavba Muzeja za novejšo in sodobno zgodovino Slovenije v parku Tivoli v Ljubljani VIR: Fototeka muzeja

Eppur si muove - In vendar se vrti Kako je dežela priseljencev priseljence odložila v Salvador?

Donald Trump je svojim volivcem obljubil izgon priseljencev. In obljubo drži. Če ne prej, se je javnost zavedela, kaj pomeni superzapor po srednjeameriško, ko so iz Združenih držav v Salvador prepeljali več kot 200 Venezuelcev. Vsaj nekateri Američani pa so z grenkobo ugotovili, da jim je bržkone izdihnila pravna država.

Kulturna panorama Stanovske nagrade ZDUS, Muzej Doblar ...

Na Tednu slovenske drame v Kranju so podelili stanovske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije. V srednji Soški dolini imajo nov muzej, Muzej Doblar, ki predstavlja tamkajšnjo tehniško dediščino. Arheologi Narodnega muzeja Slovenije so na pobočju nad Budanjami odkrili veliko rimskega orožja. Gre morda za materialne dokaze bitke pri Mrzli reki? V Muzeju novejše in sodobne zgodovine so odprli razstavo Zdravje je naše največje bogastvo, v Deželnem muzeju v Celovcu pa je na ogled razstava z naslovom Hitlerjeva izvršna oblast – avstrijska policija v času nacizma. Ljubljana in Slovenija pa sta bogatejši za novo galerijo z imenom NLB MUZA. Glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Vito Plavčak, redakcija Staša Grahek.

Naši umetniki pred mikrofonom Julij Zornik: Z zvokom lahko v filmu poudariš čustva oziroma stanje

Kot oblikovalec zvoka je Julij Zornik podpisal skoraj 300 filmov, v utemeljitvi nagrade pa je komisija med drugim posebej poudarila mednarodno uspešna filma Morena režiserke Antonete Alamat Kusijanović, ki je bil predstavljen v Cannesu in za katerega je prejel domačo filmsko nagrado vesna za najboljši zvok, ter Babičino seksualno življenje Urške Djukić, ki je osvojil francosko nagrado cezar; pa tudi filme Moja Vesna Sare Kern, Zbudi me Marka Šantića in Tako se je končalo poletje Matjaža Ivanišina; in enega najbolj opaženih filmov iz regije, hrvaški film Juraja Lerotića Varen kraj. Vesno za zvok je prejel tudi za Opazovanje Janeza Burgerja. Julij Zornik se z zvokom ukvarja že 30 let in je samouk. Začel je kot tehnik na radiu RGL, sledila so ozvočenja na koncertih, studijsko delo v sinhronizaciji in pri reklamah, nato pa filmski projekti. Kot piše v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada, je njegovo delo pri filmu prepoznavno in pomembno zlasti zaradi izostrenega umetniškega čuta, s katerim s številnimi zvočnimi elementi podpre in obogati sporočilnost in učinek filmskih del. Pogovarjala se je Tina Poglajen. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.

Likovni odmevi Kulisa nepretrgane predstave, v kateri sodelujejo vsi navzoči

Razstava Predstava mesta, ki je na ogled v Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi v Ljubljani, se posveča kompleksnosti urbane identitete Ljubljane, a hkrati pokaže, da so simptomi gentrifikacije in turistifikacije znani tudi drugim evropskim mestom, torej so posledica političnega sistema, v katerem zasebni interesi degradirajo javni prostor v korist gospodarskega razvoja. Opozarja predvsem na posamična videnja, ki si drznejo pokazati na urbano kuliso mesta kot poblagovljenega spektakla. Razstava poleg sodobne produkcije krajevnih umetnic, umetnikov, umetniških kolektivov in nekaj mednarodnih ustvarjalcev predstavlja tudi starejša dela iz zbirk Moderne galerije. V Likovnih odmevih delita svoje razmišljanje kustos Igor Španjol in umetnik Danilo Milovanović. Fabian Brunsing: Plačaj in sedi, objekt, 2008. Z dovoljenjem avtorja. (izrez)

Za en bokal muzike O pomladi

Poslušamo slovenske ljudske pesmi, ki so neposredno povezane s pomladjo. Pomlad je tudi v zavesti naših ljudi pomenila simboličen začetek letnega kroga, obenem pa je bil to tudi čas razmisleka o življenju, njegovem smislu, namenu, pa tudi o vsem človeškem: tako dobrem kot slabem. Pesmi pojejo o povezavi pomladi z delom, ljubeznijo, mladostjo in vojsko, obenem pa je prisotna kot prispodoba veselja, lepote, pa tudi opomina in otožnosti.

Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti Emerik Beran in Anton Foerster, češka glasbena imigranta na Slovenskem

Emerik Beran in Anton Foerster sta dva od najvidnejših skladateljev oziroma glasbenikov češkega rodu, ki so ob koncu 19. stoletja imigrirali na tuje in tam preživeli večji del svojih življenj. Emerik Beran je po prihodu v Maribor leta 1898 tam preživel in deloval kot pedagog kar tri desetletja, zadnjih ducat let svojega življenja je preživel v Ljubljani. Anton Foerster je v Ljubljano prispel tri desetletja pred Beranovim prihodom v Maribor. Vrsto let je sodeloval z Glasbeno matico in v okviru njene založniške dejavnosti sredi sedemdesetih let 19. stoletja izdal nadvse zanimivo klavirsko parafrazo na ljudsko Po jezeru bliz' Triglava. Beranova orkestrska dela, kot so predigra k operi Melusina ter Legendi št. 2 in 3 se prepletajo s komorno instrumentalno glasbo Antona Foersterja.

Nove glasbene generacije Godalni kvartet Perpetuum

Enajstega marca 2024 je v Mestnem muzeju v Ljubljani potekal koncert cikla Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopil tudi godalni kvartet Perpetuum v sestavi Nuša Rejc in Anja Kralj − violini, Manica Slapšak − viola in Urša Roš – violončelo. V času koncerta so bile vse članice študentke podiplomskega študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot kvartet delujejo od leta 2020 pod mentorstvom Janeza Podleska in se redno predstavljajo na priložnostnih nastopih pod pokroviteljstvom Univerze v Ljubljani. Nastopile so tudi kot del cikla Solo e da camera in zaigrale na koncertu Festivala Ljubljana. DARIJAN BOŽIČ: POP ART 3 ZA GODALNI KVARTET MAURICE RAVEL: GODALNI KVARTET V F-DURU

Medenina in patina Spomladanski koncert Policijskega orkestra 2025/drugič

Policijski orkester je na dan žena nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Bil je večer nežnosti, rahločutnosti in poustvarjalnih presežkov – nečesa, s čimer nas že nekaj let razvajata oba poklicna pihalna orkestra. Zaigrali so tudi eno izmed sodobnih izvirnih standardnih simfoničnih del za godbeniške zasedbe – Simfonijo za godbo angleškega skladatelja zdaj že starejše srednje generacije, sicer pa pripadnika prvega ešalona britanskih ustvarjalcev za ta zvočni medij – Martina Ellerbyja s konca devetdesetih let. V preostanku oddaje boste slišali še popevko Saša Fajona Prisluhni s solistko Sašo Lešnjek in znamenito popevko Jureta Robežnika z naslovom Lastovka. Prvo je za godbo priredil Nejc Bečan, drugo Lojze Krajnčan.

Ženske v svetu glasbe Oksana Pečeny: komorna glasbenica

Oksana Pečeny je letošnja prejemnica Glazerjeve listine mesta Maribor za umetniške dosežke v zadnjih dveh letih, ki jo je prejela na slavnostni podelitvi 21. marca. Violinistka bo tokrat predstavila komorne skladbe Pabla de Sarasateja, Janija Goloba, Mauricea Ravela, Fritza Kreislerja in Manuela de Falle.

Skladatelj tedna Sergej Kusevicki

Sergeja Kusevickega kontrabasisti cenijo kot skladatelja temeljne literature za svoje glasbilo in hkrati kot virtuoza, ki je precej spremenil mišljenje o tem velikem in "okornem" inštrumentu. Številni ruski in evropski skladatelji 20. stoletja, ki so bili deležni njegovega zavezništva in mecenstva, so se ob pomoči Kusevickega uveljavili ter pridobili ugled. V svetu glasbe pa ostaja Sergej Kusevicki najbolj znan kot dirigent. Predvsem kot dirigent Bostonskega simfoničnega orkestra, ki ga je vodil malo manj kot trideset sezon.

Glasbena skrinjica Umetnine, ki so navdihnile glasbo LXXV: Dela Fride Kahlo in njihov odzven v glasbi

Italijanski kitarist in skladatelj Simone Iannarelli je svojo suito Sedem slik Fride Kahlo napisal za kitarski duo na podlagi sedmih del Fride Kahlo. Svoje delo, podobno kot Modest Musorgski, vidi kot promenado po likovni razstavi. »To delo za dve kitari v obliki suite je promenada sedmih ikoničnih slik slavne mehiške slikarke Fride Kahlo. Vsak kos poskuša poustvariti slike, razpoloženje, notranje občutke ali ozadje teh Fridinih del. Včasih so ti bolj opisni: stavka Nekaj malih ugrizov in Moje rojstvo, z uporabo posebnih kitarskih učinkov, ki skušajo ujeti notranje trpljenje umetnice, ali, kot v stavku Dve Fridi, uporabljajo imitativni (kanonski) slog. Včasih pa so bolj nadrealistične, kot v »Kaj sem videla v vodi« ali »Sanje«, z uporabo harmonij, izposojenih iz impresionizma.«

Glasbeni portret Basist Dragiša Ognjanović

Dragiša Ognjanović je bil slovenski operni in koncertni pevec srbskega rodu. V svoji pevski karieri je nastopal v večini vlog standardnega basovskega repertoarja. Bil je pevec temnega glasu in velikega glasovnega obsega, ob tem pa tudi odlična odrska pojava in dober igralec. Letos bo minilo sto let od njegovega rojstva in petnajst let od njegove smrti.

Obiski kraljice Posnetek koncerta Olivierja Latryja v Cankarjevem domu, 2. del

Osemnajstega marca letos je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma koncertiral sloviti organist notredamske katedrale v Parizu in eden najbolj cenjenih orgelskih interpretov današnjega časa Olivier Latry. V zadnjem delu koncerta je poustvaril Uspavanko v spomin na Louisa Vierna Pierra Cochereauja in Finale iz Orgelske sonate št. 1 Jeana-Pierra Leguaya, koncert pa je zaokrožil z Improvizacijo na dane teme. Navdušenim poslušalcem se je zatem zahvalil še z dodatkoma: s Sinfonio iz Cantate št. 29, Johanna Sebastiana Bacha v orgelski priredbi Marcela Dupreja in Uspavanko št. 19, op. 31 iz zbirke 24 del v prostem slogu Louisa Vierna.

Tretje uho Štěpánka Balcarová - Emotions

Vodilna češka jazzistka mlajše generacije je izvrstna komponistka in aranžerka. Vodi svoj orkester in je solistka na trobenti. 13. aprila bo nastopila v Cukrarni v Ljubljani, v okviru cikla Jazz Ars All Stars. Posebej za to priložnost je napisala suito Chronos, za Big Band RTV Slovenija on solista, trobentača Tomaža Gajšta. Nastopila bo tudi vokalna solistka Ana Čop.

Samo muzika Novi albumi slovenskega jazza

V oddaji Samo muzika predvajamo glasbo z novih plošč slovenskega jazza. Na vrsti bodo skladbe naslednjih izvajalcev: zasedbi Soothsayer in Nakana, Gavro Quartet, kvartet Petre Onderufove, kitarist Jani Moder in kvartet Blaža Trčka.

Jazz avenija Bobnar Roy Haynes – in memoriam

Legendarni bobnar Roy Haynes je umrl 12. novembra lani, le par mesecev preden bi dopolnil okroglih sto let. Haynes je igral s skoraj vsemi pomembnejšimi jazzisti dvajsetega stoletja.

Jazz Ars Saksofonist Lou Donaldson – in memoriam

Oddajo namenjamo saksofonistu Louju Donaldsonu. Med igranjem v vojaškem orkestru je odkril glasbo Charlieja Parkerja ter se odločil za alt saksofon in za jazzovsko kariero. Donaldson se je sčasoma osvobodil prevelike navezanosti na slog Charlieja Parkerja ter razvil lastnega, nekoliko robustnega, oplemenitenega z vplivi sočasnega soula ter ritem in bluza.

Jazz siesta BeJazzy - 10 let

Slavnostni koncert ob deseti obletnici delovanja bo v soboto, 22. marca ob 19. uri v veliki dvorani KGBL na Ižanski cesti v Ljubljani. Zboru, ki ga vodi dirigentka Ksenja Pirc, se bo pridružil še jazzovski trio. Sestavljajo ga klaviaturist Anže Vrabec , basist Nikola Matošić in bobnar Tijan Grašič. Pa še vokalni kvintet Anakrousis ter dijaka oddelka za jazz KGBL, trobentač Anže Istenič in pevka Flora Krampač.

Jazzovska jutranjica Urška Centa - intervju

Pred koncertom iz cikla "Noches de Tablao", ki bo v soboto v Štihovi dvorani Cankarjevega doma, smo se pogovarjali z Urško Centa, ki je telo in duša tega projekta. Z njo bo nastopil tudi sloviti urugvajski bobnar Guillermo McGill (ex Enrique Morente, Dave Liebman, Tete Montoliu, Juan Manuel Cañizares, John Abercrombie, Wynton Marsalis, Marc Johnson, George Mraz, Niño Josele itd.).

Orkestralni jazz Chet Baker Big Band

Ne gre za klasično zasedbo velikega jazzovskega orkestra, ampak za nonet, s tremi trobentami, eno pozavno in štirimi saksofoni. Chet Baker seveda ni bil izrazit predstavnik orkestrskega glasbenika.

Jazz avenija Dennis Budimir - kitarist

Oddajo bomo namenili kitaristu Dennisu Budimirju. Verjetno je bil najbolj zaposlen studijski kitarist vseh časov: njegovo ime se pojavi na 900 filmih in na nepregledni množici plošč rockovskih, jazzovskih in ostalih glasbenikov. Ker se je razdajal kot studijski glasbenik, so njegove solistične plošče redke.

Samo muzika Milko Lazar kot pianist – ob 60-letnici

Oddajo bomo ob nedavni šestdesetletnici namenili Milku Lazarju, skladatelju, pihalcu, aranžerju, pianistu ter čembalistu, skratka, vsestranskemu glasbeniku. Tokrat poslušamo skladbe, v katerih bo Milko Lazar igral klavir ali klaviature. V zgodnjem obdobju smo ga poznali in poslušali v glavnem kot saksofonista, a je vsestransko nadarjeni multiinstrumentalist klaviature igral že v svoji mladostni zasedbi Surfing Jazz Quintet.

Kratka radijska igra Draga Puc: Roža

Satirična groteska govori o premoči argumentov državno-upravne birokracije nad argumenti strokovnega znanja in razumne presoje. Radijska igra odstre tudi vprašanja odgovornosti in namena medijskih kampanj, zlasti na področju zdravstva. Režiser: Matjaž Šmalc Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ona – Barbara Žefran Ženska – Iva Babić Moški – Boris Kos Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1998.

Radijska igra Franček Rudolf: Debele sanje

Igra je posvečena letošnji prejemnici igralske nagrade Marije Vere za življenjsko delo, Mileni Zupančič – umetnici, ki je s svojo predanostjo in nenehnim iskanjem novih izraznih možnosti bogatila in še bogati umetniški in medijski prostor. Ustvarila je številne in raznovrstne vloge. Njeno izjemno igralsko mojstrstvo je pustilo neizbrisljiv pečat v gledališki umetnosti, v kateri s sugestivno interpretacijo in vrhunsko izrazno močjo že več desetletij bogati slovensko kulturno krajino. Kot vrhunska umetnica je s svojo karizmo in interpretacijami osvojila tako stroko kot občinstvo. V igri jo boste lahko slišali v vlogi ženske v različnih življenjskih obdobjih v vrhunski interpretaciji skupaj z Ivom Banom. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Ilija Šurev Evico igra Milena Zupančič, Valentin je Ivo Ban. Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1983.

Radijska igra Anatole France: Crainquebille

Eno najbolj znanih del francoskega pisatelja pripoveduje o uličnem prodajalcu zelenjave z imenom Crainquebille, ki se je zaradi dolgega jezika zameril policaju in potem postal žrtev krivične sodbe. Režiser: Mirč Kragelj Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Prevajalec: Karel Dobida Tonski mojster: Borut Jeras Crainguebille - Lojze Potokar Stražnik Bastien Matra - Dušan Škedl Gospa Bayardova - Vera Pantič Dr. Mathieu - Jože Zupan Predsednik sodišča - Edvard Gregorin Zagovornik - Maks Bajc Stari pravnik - Vladimir Skrbinšek Kostanjar - Aleksander Valič Drugi sodelujoči igralci - Saša Miklavc, Iztok Klemenčič, Bojana Klemenčič, Ludvik Pečar, Marjan Kralj, Pavle Kovič, Slavo Švajger Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1956

Radijska igra Pavlina Pajk: Mačeha

Tretji del cikla o slovenskih pisateljicah devetnajstega stoletja predstavi slovensko pisateljico Pavlino Pajk, prvo pisateljico z izdanim zbranim delom, ki je v svojem opusu obravnavala dotlej v slovenski književnosti še neizpisane zgodbe. Rodila se je 9. aprila 1854 v Pavii, nekaj časa živela v Trstu, nato v Solkanu, po poroki pa v več evropskih mestih. V slovenski meščanski ljubezenski roman je vpeljala ženski lik kot osrednjo osebo in kot najvišjo vrednoto izpostavila zakon iz ljubezni. Poleg tega se je dotaknila ženskega vprašanja, zato nekateri v njej vidijo začetnico slovenskega literarnega feminizma. Režiserka in prirejevalka: Patrizia Jurinčič Finžgar Tonski mojster: Federico Comar Urednica oddaje: Suzi Bandi Elza – Urška Taufer Eufemija, njena mačeha – Tina Gunzek Dekan, Elzin stric – Danijel Malalan Arnold – Jure Kópušar Inženir Piber – Primož Forte Strokovni komentar - dr. Katja Mihurko Igra je bila posneta na Radiu Trst A septembra 2023.

Kratka radijska igra Nika Lipuš: Avtoportret

V okviru mednarodnega projekta B-AIR je nastalo več kratkih zvočnih del v sodelovanju s Centrom za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik. Rezultat te poti vase so štiri zgodbe, v eni od njih pa lahko slišimo gibanje iz globine vode kot avtoportret učenke Nike Lipuš, s čimer bomo počastili svetovni dan voda. Avtorica zamisli in režiserka: Ana Krauthaker Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtor izvirne glasbe: Rudi Pančur Produkcija B-AIR, marec 2023. Projekt B-AIR sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Kratka radijska igra Saška Rakef: Morje

Radijska opera nas vabi v družbo ribe Faronike, s katero se potopimo v šumečo pesem morja in odkrivamo njegove brezmejne skrivnosti. Kdaj se razburkano morje pomiri in ali se ta, ki se iščeta, res nikoli več ne najdeta? Opero za dojenčke smo zaradi univerzalne zvočne govorice tokrat namenili tudi odraslim poslušalcem ob svetovnem dnevu voda. Režiserka: Saška Rakef Dramaturginji: Katarina Kompan Erzar, Nina Kokelj Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtorica izvirne glasbe: Bojana Šaljić Podešva Pripovedovalka – Vesna Jevnikar Glasova v morju – Asja Kahrimanović Babnik, Zala Ana Štiglic Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2022. Radijska opera za dojenčke Morje je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa Evropske unije.

Radijska igra Dragica Potočnjak: Medina ali ena izmed tisočih

V radijski igri se je avtorica, ki v svoji dramatiki pogosto obravnava socialne teme, posvetila tudi dogajanju in posledicam balkanske vojne. Z intimnimi zgodbami prikazuje krutost in usodne posledice vseh vojn. Tudi zgodba Medine je zgodba ene izmed tisoč posiljenih muslimank v Bosni. Posilstvo je bilo celo del taktike bojevanja in osvajanja ozemlja. Posiljene muslimanke, predvsem tiste, ki so pri tem še zanosile, so bile dvojno prizadete. V muslimanski kulturi je namreč posiljena ženska ožigosana in izločena. Režiserka in tonska mojstrica: Metka Rojc Dramaturginja: Vilma Štritof Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Medina - Silva Čušin Ajša - Nataša Barbara Gračner Ženska - Lenča Ferenčak Moški - Marjan Hlastec Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 1993.

Radijska igra Ivan Lah: Noč na Hmeljniku

Lahova igra je z domoljubno in svobodomiselno strastjo napisana drama o poskusu slovenskega plemstva, da se s pomočjo kmetov upre francoskim okupatorjem v času Ilirskih provinc. Poskus propade zaradi nesrečne ljubezenske spletke in neznačajnosti Slovencev. V tej viharniški erotično-politični drami prevladujeta osnovna ideja svobode in moralna zavezanost slehernika domovini. Režiser: Jože Valentič Prirejevalka: Zarika Snoj Verbovšek Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Hedviga, gospa Hmeljniška - Iva Kranjc Bagola Evgen, njen ljubimec - Aljaž Jovanović Graščak Hmeljniški - Aleš Valič De Gardus, francoski major - Uroš Fürst Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2012

Radijska igra Josipina Turnograjska: Rožmanova Lenčica

Drugi del cikla o slovenskih pisateljicah devetnajstega stoletja predstavlja slovensko pisateljico, pesnico in skladateljico Josipino Turnograjsko. Rodila se je 9. julija 1833 na gradu Turn pri Preddvoru, živela je v prvi polovici 19. stoletja, bila je sodobnica Prešerna in njegove generacije. Umrla je zelo mlada, še ne enaindvajsetletna, vendar je napisala 38 povestic, nekaj pesmi in skladb, uporabljenih tudi v radijski igri. V zgodbi Rožmanova Lenčica v slovensko književnost prva vnaša motiv deklice junakinje oziroma vojakinje. Igrane dele dopolnjujejo strokovni komentarji. Režiserka in prirejevalka: Patrizia Jurinčič Finžgar Tonski mojster: Federico Comar Urednica oddaje: Suzi Bandi Lenčica – Barbara Cerar Marjeta – Lučka Počkaj Oče Rožman – Danijel Malalan Pavel – Lovro Finžgar Vojaka – Gregor Geč, Luka Cimprič Strokovni komentar: dr. Mira Delavec Igra je bila posneta na Radiu Trst A septembra 2023

Sledi večnosti 4. vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov

V soboto, 12. aprila, bo v romarskem svetišču na Sladki Gori 4. vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov – »Z ramo ob rami«, Romarji upanja. Naslov srečanja izraža glavne poudarke cerkvene sinode: občestvo, sodelovanje in poslanstvo. Po Sloveniji je zdaj več kot dvajset moških duhovnih skupin, tako imenovani možje svetega Jožefa, ki se širijo. Cilj vseslovenskega srečanja je tudi spodbuda, da se ustanovi še kakšna nova skupina. Prijave za srečanje 12. aprila so še odprte, nas pa je predvsem zanimalo, kaj je moška duhovnost, po kateri metodi delujejo skupine, na čem je poudarek in zakaj je pomembno poslušati drug drugega. V župnijo Sladka Gora v Šmarju pri Jelšah, ki je del Škofije Celje, se je odpravila Jasmina Bauman, ki vabi k poslušanju tokratne oddaje.

Musica sacra Sredi postnega časa - s spevom O, bone Jesu

O bone Jesu je starodavna latinska himna, ki se s svojo vsebino poda tudi v postni čas. »O, dobri Jezus, usmili se nas. Ti, ki si nas ustvaril, si nas odrešil s Krvjo, s predragoceno svojo Krvjo,« je njeno besedilo; v različnih oblikah in na različne načine je postala osnova sakralnim kompozicijam številnih skladateljev.

Sledi večnosti Katehumenat je namenjen vsem, ki želijo stopiti na pot vere

Ste že slišali za katehumenat, verouk za odrasle? Prav v tem času se katehumeni, ki so se odločili stopiti na pot vere, intenzivno pripravljajo na prejem zakramentov v aprilu. Obiskali smo župnijo Ljubljana - Sv. Križ na Žalah, kjer opažajo povečanje števila odraslih, ki jih to zanima. Na srečanja prihajajo z različnih koncev. V oddaji gostimo župnika, nekdanjega katehumena in letošnjo udeleženko.

Bogoslužje Prenos maše iz Ankarana

Na tretjo postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnijske cerkve svetega Nikolaja v Ankaranu. Mašuje župnik mag. Franc Šenk. Pri maši, poleg župljak in župljanov, sodelujejo še: Cerkveni mešani pevski zbor Svetega Mihaela, Olševek, župnija Šenčur pod vodstvom Mojce Gabrijel in organistka Nada Naglič.

Musica sacra Marija v slovenskih postnih pesmih

Tokrat se bomo z glasbo osredinili na Marijo, ki stoji pod križem in objokuje svojega Sina. Legenda pripoveduje, da naj bi Božja Mati pogosto prehodila pot Jezusovega trpljenja in naj bi bila zato začetnica pobožnosti križevega pota. Njeno žalost opevajo mnoge slovenske zborovske, ljudske in ponarodele postne pesmi.

Sedmi dan Postni čas in romanja

Na tretjo postno nedeljo se nadaljuje priprava na veliki praznik Velike noči. Mnogi verni kristjani prav v tem obdobju iščejo načine, kako poglobiti in okrepiti odnos z Bogom. Romanja so tradicionalno pomemben del te poti, saj ponujajo priložnost za molitev in premišljevanje. Za to priložnost bomo v naši oddaji gostili kapucina Jurija Slamnika, ki je nedavno doživel romanje v Rim. Podelil nam bo izkušnje, občutke in misli o tem, kako lahko romanja obogatijo duhovno pot, prav v postu.

Sledi večnosti Dr. Stanislav Slatinek, župnik in misijonar upanja

Tokrat smo se odpravili na Studence v Maribor, v župnijo sv. Jožefa, ki goduje 19. marca. Naš gost je bil dr. Stanislav Slatinek, župnik in misijonar upanja. Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je namreč za jubilejno leto imenoval posebne misijonarje upanja, ki so nosilci sporočila tega svetega leta. Prihajajo iz različnih okolij in življenjskih področij, med njimi je tudi naš sogovornik. Župnija bo letos junija zaznamovala pomembno obletnico.

Musica sacra Hvalnice sv. Tomaža Akvinskega

Molim te ponižno, Hvali Sion, Rešenika, O sveta večerja, Pévaj jezik in O, zveličavna hostija so evharistični spevi, ki jih slišimo ob različnih priložnostih, včasih tudi v postnem času. Manj pa je morda znano, da imajo skupnega avtorja besedil, to je sv. Tomaž Akvinski, teolog, filozof, redovnik in cerkveni učitelj iz 13. stoletja, od čigar rojstva letos mineva 800 let. Njegove hvalnice so skozi stoletja navdahnile mnoge glasbene ustvarjalce.

Bogoslužje Prenos maše iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Na drugo postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Mašuje p. Pavle Jakop. Sodeluje Mladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja pod vodstvom Rebeke Dobravec.

Odprta knjiga na radiu Drago Jančar: In ljubezen tudi (26/39)

Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena od junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega od najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel številna najpomembnejša slovenska in mednarodna priznanja. Leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja In ljubezen tudi v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, 2021 Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Lirični utrinek Octavio Paz: Most

Mehiški pesnik in esejist Octavio Paz, Nobelov nagrajenec za literaturo leta 1991, se je rodil na današnji dan leta 1914, umrl pa leta 1998. Njegova poezija je zaznamovana z nadrealizmom, je pa ves čas iskal svoj lasten pesniški izraz. V svojem pisanju je med drugim obravnaval vprašanja človekove odtujenosti, osamljenosti in smrti. Pazovo pesem Most je prevedel Ciril Bergles, leta 2006 jo je interpretiral dramski igralec Branko Jordan.

Literarni nokturno Klarisa Jovanović: Banket

Klarisa Jovanović je pesnica, glasbenica in književna prevajalka. Prevaja leposlovje iz makedonščine, srbščine, hrvaščine, italijanščine, francoščine in predvsem novogrščine (za svoje delo je leta 2004 prejela nagrado Društva grških književnih prevajalcev, dvakrat pa je bila nominirana tudi za Sovretovo nagrado). Piše poezijo in kratko prozo za otroke in odrasle. Prejela je dve pesniški nominaciji: leta 2008 za pesniški prvenec, leta 2019 pa za nagrado veronika. Objavila je štiri pesniške zbirke; izbrane pesmi pod skupnim naslovom Banket so iz gradiva za njeno peto knjigo poezije, ki bo izšla pri založbi Zrakogled. Interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Ana Krauthaker, ton in montaža Sonja Strenar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.

Literarni portret Niyi Osundare: Vsi smo eno

Niyi Osundare je ugleden nigerijski pesnik, dramatik, esejist, kritik in profesor književnosti na dveh celinah. Napisal je več kot osemnajst pesniških zbirk, štiri gledališke igre, knjigo esejev ter številne monografije in članke o literaturi, jeziku, kulturi in družbi. Diplomiral je na Univerzi v Ibadanu v Nigeriji, magistriral na Univerzi v Leedsu v Angliji in doktoriral na Univerzi York v Torontu v Kanadi. Za svoje ustvarjalno delo je prejel številne nagrade tako doma kot tudi drugod po svetu. Živi in ustvarja v New Orleansu. Znan je po svoji močni in družbeno angažirani poeziji. Obravnava širok nabor tem, od socialne pravičnosti, podnebnih sprememb do človekovih pravic. V pesmih uporablja šokantne podobe in pretresljiva sporočila, v njih pa so slišni odmevi jorubske tradicije in evropske izobrazbe. Avtorica scenarija Neža Vilhelm, prevajalke pod mentorstvom Jureta Potokarja: Neža Vilhelm, Anna Fox, Vanja Gajić, Višnja Jerman in Zala Julija Kavčič, interpret Gregor Zorc, napovedovalka Maja Moll, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.

Spomini, pisma in potopisi Ernst Jünger: Afriške igre

Nemški pisatelj, vojak, filozof in entomolog Ernst Jünger (1895–1998) se je rodil v Heidelbergu v družini bogatega poslovneža in kemika, vendar se je uprl privilegirani vzgoji in se odločil za pustolovsko življenje. Leta 1913 se je pridružil francoski tujski legiji, kar je bilo tedaj v Nemčiji prepovedano. Oče ga je dal pripeljati nazaj. Ob izbruhu prve svetovne vojne je vstopil v vojsko. Bil je zelo pogumen, večkrat je bil ranjen, za svojo vlogo v vojni je bil odlikovan. Po vojni je napisal knjigo Jeklene nevihte, v kateri je popisal vojno izkušnjo v dnevniški obliki. Dve leti pozneje je napisal delo Boj kot notranje doživetje. V Leipzigu in Neaplju je študiral biologijo in zoologijo. Kljub militarizmu, naklonjenosti avtoritarni vladavini in radikalnim nacionalističnim idejam se Jünger ni pridružil nacističnemu gibanju, tudi ko je to leta 1933 prišlo na oblast v Nemčiji. Leta 1939 je napisal knjigo z naslovom Na marmornih čereh, ki je pogumna alegorija o opustošenju miroljubne dežele. Med drugo svetovno vojno je Jünger služil kot kapetan v okupiranem Parizu; odločno je nasprotoval nacističnemu totalitarizmu. Leta 1944 so ga odpustili iz vojske, ker je posredno sodeloval v zaroti častnikov, ki so načrtovali atentat na Hitlerja. Po vojni so Jüngerja obravnavali kot nacističnega privrženca. Uveljavil se je z nekonvencionalnimi zapisi o vplivu materializma na sodobno družbo in s svojimi filozofskimi zapisi. Med drugim je objavil romana Heliopolis (1949) in Steklene čebele (1957). Po letu 1950 je Jünger živel osamljeno v Zahodni Nemčiji in še naprej izdajal introspektivne romane in eseje. V poznejših knjigah, kot je Aladinov problem (1983), je obsodil militarizem, ki je Nemčijo pripeljal v svetovni vojni. Izbrali smo 7. poglavje, odlomek iz leta 1936 objavljenega dela Afriške igre, v katerem Jünger Ernst popiše svojo izkušnjo s francosko tujsko legijo. Prevod Alfred Leskovec, interpretacija Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.

Humoreska tega tedna Karel Čapek: Tovarna Absolutnega

Karel Čapek, rojen leta 1890, umrl je že leta 1938, je eden vodilnih čeških piscev dvajsetega stoletja, tudi Slovenci ga poznamo po štirinajstih prevedenih knjigah. Najnovejši prevod pri nas je roman z naslovom Tovarna Absolutnega. Prevedla ga je Nives Vidrih, izšel je pri založbi Pólica Dúbova. Gre za znanstvenofantastično utopijo ali antiutopijo oziroma distopijo o znanstvenih dosežkih, ki človeku niso v prid. Že leta 1922 je Čapek, ko je objavil Tovarno Absolutnega, pisal o razbijanju atomov in izrabi energije, ki nastane pri tem. V romanu inženir Marek izumi karburator, motor s popolnim izgorevanjem. Ta s cepitvijo atomov iz majhne količine snovi ustvarja neskončno količino energije. Stranski produkt je izhajanje Absolutnega, ki ga ni več mogoče nadzorovati. Vse to je Čapek opisal z izjemno mero humorja. Igralec Branko Jordan, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.

Lirični utrinek Paul Verlaine: Marina

Francoski pesnik Paul Verlaine, ki se je rodil 30. marca 1844, umrl pa leta 1896, je eden izmed začetnikov tako imenovane novoromantične lirike. Na oblikovni ravni sta za njegovo poezijo značilni stroga formalna urejenost in muzikaličnost, na vsebinski pa je njegova poezija polna mehkobe, razpoloženj in svojevrstnih impresij. To velja tudi za pesem Marina, ki jo je pesnik napisal leta 1866. Prevedel jo je Boris A. Novak, leta 2002, ko smo Utrinek posneli, jo je interpretiral dramski igralec Pavle Ravnohrib.

Literarni nokturno Desző Kosztolányi: Neron, krvavi pesnik

Madžarski pisatelj, novinar, prevajalec in esperantist Desző Kosztolányi se je rodil 29. marca 1885. Ob obletnici njegovega rojstva lahko slišite odlomek iz njegovega prvega in verjetno najbolj znanega romana Neron, krvavi pesnik, objavljenega pri Cankarjevi založbi, iz zgodovinske in nadčasovne mojstrovine. Prevajalka Marjanca Mihelič, režiserka Ana Krauthaker, interpret Primož Ekart, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2009.

Izbrana proza Marjan Žiberna: Moj dedek

Pisatelj Marjan Žiberna je pred kratkim objavil knjigo Kot kenguru v materini vreči, zbirko popisov izletov v svet tako imenovanih adrenalinskih športov, v Izbrani prozi pa lahko slišite njegovo pripoved Moj dedek, hudomušno spominsko obarvano besedilo. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Saša Tabaković, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.

Neposredni prenos Drago Jančar: In ljubezen tudi

Človek na razpotjih časa, kot je naslov tematskega sklopa za letošnji maturitetni esej iz slovenščine, je tudi stalna tema literarnih del Draga Jančarja. V romanu z naslovom 'In ljubezen tudi' sta osebno doživljanje in delovanje protagonistov postavljeni v burno dogajanje v Mariboru med drugo svetovno vojno in po njej. Oddajo bomo namesto v studiu ustvarili živo v dvorani Druge gimnazije v Mariboru, sledil ji bo še pogovor z mariborskimi in murskosoboškimi dijakinjami. Avtor scenarija Drago Meglič, igralec Branko Jordan, bralka Mateja Perpar. Režiser oddaje Klemen Markovčič, urednik oddaje Vlado Motnikar. glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Tonska realizacija: Matjaž Miklič, Urban Gruden, Miha Oblak. Produkcija 2025.

Neposredni prenos Sodobna glasba ni bavbav, Družinski abonma SF 4

Danes priljubljena glasba Maurica Ravela je bila v času nastanka označena za "sodobno". Ali veste, da obstaja skladba za flavto in budilko? Razširimo svoja obzorja s spoznavanjem zanimivih in igrivih skladb 20. in 21. stoletja. Bi pri izvedbi katere izmed njih tudi sodelovali? Glasbeniki Orkestra Slovenske filharmonije Alja Klemenc, dirigentka Franci Krevh, povezovalec https://filharmonija.si/koncert/sodobna-glasba-ni-bavbav/

Neposredni prenos Simfoniki, organist Olivier Latry in dirigent Oscar Jockel

Peti koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Olivier Latry (orgle) dirigent: Oscar Jockel Johann Sebastian Bach/Anton Webern: Ricercar à 6 Francis Poulenc: Koncert za orgle, godalni orkester in timpane v g-molu FP 93 (dodatek) Léon Böellmann: Toccata iz Gotske suite op. 25 Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št. 41 v C-duru K 551

Neposredni prenos Umetnost in umetna inteligenca: izobraževanje v digitalni dobi – plenarno predavanje Julie Schnider na Kulturnem bazarju 2025

Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Maja Blažič, Urban Gruden, Matjaž Miklič, Matjaž Šercelj Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars, marec 2025

Neposredni prenos Odloženi prenos koncerta za PVC 4

Dobrodošli v družbi Zbora Slovenske filharmonije, pred katerega stopa mlada Hjona Song iz Južne Koreje. Koncertni program je oblikovala iz del Mateja Kastelica, Tineta Beca, Federice Lo Pinto in Ambroža Čopija ter skladb svojih rojakov, južnokorejskih ustvarjalcev. Najmlajši izbrani skladatelj je rojen leta 1997, najstarejši 1967: zven programa tako ne omogoča le spoznavanja vpliva samosvoje kulture, temveč tudi kompozicijsko-tehnično primerjavo. V prvi polovici zveni duhovna glasba, predvsem uglasbitve mašnih stavkov, v drugi polovici pa glasba na posvetna, večinoma simbolistična besedila ter priredbe ljudskih pesmi. Dirigentko bolje spoznamo v odmoru prenosa koncerta. Za zdaj razkrivamo le to, da je študirala in delovala v domovini in Estoniji. Današnji koncert je bila nagrada Zbora Slovenske filharmonije na Mednarodnem tekmovanju za zborovske dirigente Aegis carminis v Kopru pred dvema letoma.

Neposredni prenos V etru pesem 2 - Bori dehtijo

Na drugem koncertu iz cikla V etru pesem, naslovljenem Bori Dehtijo, sta nastopila sopranistka Theresa Plut, spremljal jo je pianist Hans Adolfsen. Umetnica je na spored uvrstila pesmi Lili Boulanger in Brede Šček.

Neposredni prenos Mozartina III

Tretji koncert iz cikla nedeljskih glasbenih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je v celoti posvečen glasbi Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kot solistka pa se je predstavila koncertna mojstrica Jerica Kozole.

Neposredni prenos "Uigrano" - 4. koncert abonmajskega cikla Filharmonični klasični koncerti

Koncert z naslovom Uigrano bo v celoti posvečen ustvarjalnosti Wolfganga Amadeusa Mozarta. Na sporedu bodo skladateljeva dela: Uvertura k operi Čarobna piščal, Koncert za klavir in orkester št. 17 v G-duru in Simfonija št. 36 v C-duru, KV 425, »Linška«. Orkester Slovenske filharmonije bo vodil dirigent Gábor Takács-Nagy, kot solist pa se bo predstavil pianist Jean-Efflam Bavouzet. Kot so zapisali v Slovenski filharmoniji, izbor del v izvedbi odličnega solista in izjemnega dirigenta, ki sta z orkestrom Manchester Camerata posnela vse Mozartove klavirske koncerte, odstira veličino skladateljevega genija, ki ga svet ne bo nikoli mogel v celoti doumeti.

Neposredni prenos Trio Tempestoso, klasika v edinstvenih barvah

Iz Slavnostne dvorane Ptujskega gradu prenašamo koncert izjemnega v Berlinu delujočega tria Tempestoso, ki ga sestavljajo slovenski glasbeniki: klarinetist Andraž Golob, harmonikarica Sanja Mlinarič in violončelist Urban Megušar. Tokrat se predstavljajo s programom, ki ni značilen za to zasedbo, in obsega le eno sodobnejše delo. Skladba Fagerlunda trio spremlja vse od njegovih začetkov delovanja leta 2017, ob bok pa ji glasbeniki postavljajo dela še drugih mojstrov glasbene zgodovine v lastni priredbi: Igor Stravinski: Suita Pulcinella, priredba za klarinet, violončelo in harmoniko Joseph Haydn: Klavirski trio št. 39 v G Duru, priredba za klarinet, violončelo in harmoniko Sebastian Fagerlund: Breathe Astor Piazzolla: Veliki tango, priredba za klarinet, violončelo in harmoniko Vsebina je del projekta Talenti EU regij, ki ga sofinancira Evropska unija.

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Otello v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars ‎June Yun

Južnokorejska pevka in komponistka v Kavarni Cukrarna predstavlja projekt "Enlightenment - Solid Waves". Z njo so vibrafonist Vid Jamnik, pianist Marko Črnčec, basist Ben Tiberio in bobnar Kristijan Krajnčan. Koncert iz cikla Jazz Ars All Stars v avdio in video prenosu!

Neposredni prenos Mozartine II

Drugi koncert, naslovljen Oče in sin, je zasnoval violončelist Gregor Fele, ki se intenzivno posveča historičnemu izvajanju stare glasbe, izbral pa je dela Johanna Sebastiana in Carla Philippa Emanuela Bacha. Glasbeniki so izvedli Brandenburški koncert številka 5 in Orkestrsko suito številka 3, ki sodita med najbolj znana dela Bacha očeta in Koncert za violončelo v A-duru Carla Philippa Emanuela. Poleg Gregorja Feleta so se v solistični vlogi predstavili še violinistka Jerica Kozole in flavtistka Irena Kavčič ter gostujoči glasbenik Tomaž Sevšek na čembalu.

Arsov glasbeni observatorij 4 | Oddaljene galaksije 20. in 21. stoletja

S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, tokrat pod vodstvom dirigenta Davorina Morija, razgrnemo še zadnje stoletje glasbe, v katerem se zasedba orkestra ni več odločilno spreminjala, skladatelji pa so vendarle nenehno iskali nove in nove načine uporabe orkestrske zvočnosti. V začetku 20. stoletja se razvoj orkestrske glasbe ponovno vrne v gledališče, velike novosti zlasti na francoskih tleh prinese priljubljenost baleta, tudi v delih Debussyja in Ravela. V 20. stoletju spremljamo tudi kakovostno rast slovenske glasbe, ki stopi v korak s spremembami glasbe v svetu. Tudi zato se posvetimo domačima avtorjema, novi zvočnosti v glasbi Primoža Ramovša in v delu sodobnega skladatelja mlajše generacije Mateja Bonina.

Arsov glasbeni observatorij 2 | Zvezde klasicizma

V drugi oddaji se odpravljamo v obdobje klasicizma in poslušamo glasbo treh velikanov te dobe. V drugi polovici 18. stoletja se glasbena umetnost približa meščanstvu, v novih velikih koncertnih dvoranah pa skladatelji predstavljajo glasbo, ki se kljub poglobljenosti prilagaja novemu občinstvu z jasnimi glasbenimi temami. Takšen glasbeni slog je izpopolnil Mozart. Izjemen razvoj doživi simfonija in ko je Haydn zaključil opus več kot sto simfonij in je Beethoven s svojimi devetimi raziskal nove možnosti oblike, je ta oblika že pomenila najvišjo umetniško raven instrumentalne glasbe. Simfonični orkester RTV Slovenija dela treh dunajskih klasikov zaigra pod vodstvom Tilna Drakslerja.

Arsov glasbeni observatorij 3 | V orbiti romantike

Spoznavamo, kako so romantični skladatelji v 19. stoletju skušali klasicističnim oblikam dodajati nove pomene. Namesto da bi to mojstrstvo poskusili preseči, so znanim oblikam dodajali svojo izpoved, občutja, razpoloženja, pri tem pa so jih pogosto navdihovala velika literarna dela. Tako je nastala programska glasba z vsebinskim ozadjem, prizori, zgodbami, sporočilom. Hkrati se glasbena umetnost v nove smeri razvija tudi v nacionalnih kulturah, odmaknjenih od srednjeevropskih mest. Glasbo Mendelssohna, Liszta in Sibeliusa poslušamo v izvedbah Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigentke Mojce Lavrenčič.

Arsov glasbeni observatorij 1 | Baročni prapok

V prvi oddaji se zazremo 400 let v preteklost, v glasbeni barok, k zgodnjim idejam o veliki zasedbi glasbil, ki spremlja izvedbo oper in baletov ter nato sledimo glasbenim novostim, spremembam orkestra in zvrstem, kot sta concerto grosso ali nastajajoča simfonija. Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentko Mojco Lavrenčič predstavi odlomke iz del Claudia Monteverdija, Jeana-Philippa Rameaua, Arcangela Corellija in Johanna Sebastiana Bacha.

Jazz Ars All Stars Blaž Trček BT4

Koncertna predstavitev nove plošče Let's Talk – Pogovarjamo v zasedbi: Blaž Trček (saksofon), Milan Stanisavljević (klavir), Aleš Avbelj (bas), Gašper Bertoncelj (bobni) in Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta (tolkala). Posnetek koncerta iz Kavarne Cukrarna v Ljubljani.

Jazz Ars All Stars Mladi levi

V okviru cikla Jazz Ars All Stars so tokrat v ljubljanski Cukrarni nastopili učenci glasbene šole KGBL in dijaki oddelka za jazz in zabavno glasbo KGBL. Mlade levinje in levi so rjoveli in dokazali, da so prihodnost slovenskega jazza.

Sobotni operni večer Vincenzo Bellini: Norma z Dunaja

Tragična mojstrovina o galski prerokinji, ki je razpeta med ljubeznijo in državniško dolžnostjo.

Radijska igra Franček Rudolf: Debele sanje

Igra je posvečena letošnji prejemnici igralske nagrade Marije Vere za življenjsko delo, Mileni Zupančič – umetnici, ki je s svojo predanostjo in nenehnim iskanjem novih izraznih možnosti bogatila in še bogati umetniški in medijski prostor. Ustvarila je številne in raznovrstne vloge. Njeno izjemno igralsko mojstrstvo je pustilo neizbrisljiv pečat v gledališki umetnosti, v kateri s sugestivno interpretacijo in vrhunsko izrazno močjo že več desetletij bogati slovensko kulturno krajino. Kot vrhunska umetnica je s svojo karizmo in interpretacijami osvojila tako stroko kot občinstvo. V igri jo boste lahko slišali v vlogi ženske v različnih življenjskih obdobjih v vrhunski interpretaciji skupaj z Ivom Banom. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Ilija Šurev Evico igra Milena Zupančič, Valentin je Ivo Ban. Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1983.

Odprta knjiga na radiu Drago Jančar: In ljubezen tudi (26/39)

Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena od junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega od najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel številna najpomembnejša slovenska in mednarodna priznanja. Leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja In ljubezen tudi v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, 2021 Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Neposredni prenos Neposredni prenos 5. koncerta abonmaja Same mogočne skladbe (SMS 5) Slovenske filharmonije

Orkester Slovenske filharmonije je vodil njegov glavni dirigent Kahi Solomnišvili; solistka pa je bila tokrat članica orkestra, to je violinistka in koncertna mojstrica Orkestra Slovenske filharmonije Ana Dolžan. Doživeli smo jo lahko v izvedbi Koncerta za violino in orkester v d-molu, op. 8 Richarda Straussa, sicer pa sta bili na sporedu še dve glasbeni deli: Simfonija št. 6 v h-molu, op. 74, »Patetična« Petra Iljiča Čajkovskega – slišali smo jih v drugem delu koncerta – ter Druga suita za godala Marijana Lipovška, ki je odprla koncertni večer.

Ars humana Profesor Dan Hicks iz Univerze v Oxfordu: "Kolonializem je v metropole prišel prav z muzeji"

Z Danom Hicksom, profesorjem sodobne arheologije na Univerzi v Oxfordu in kustosom za svetovno arheologijo v oxfordskem muzeju Pitt Rivers, se pogovarjamo o njegovi knjigi Brutalni muzeji: beninski broni, kolonialno nasilje in kulturna restitucija, ki je v prevodu Ive Jevtić izšla leta 2024 pri Založbi Univerze v Ljubljani in KUD AAC Zrakogled. Zakaj se morajo muzeji zavedati svoje kolonialne zgodovine in zakaj prav z vračanjem nekdaj oplenjenih predmetov lahko začnejo odpravo njenih posledic? Z avtorjem smo se pogovarjali konec januarja ob njegovem gostovanju na dveh dogodkih cikla predavanj Leta dediščine Filozofske fakultete v Ljubljani. Foto: fotografija naslovnice knjige Brutalni muzeji: beninski muzeji, kolonialno naislje in kulturna restitucija (Založba Univerze v Ljubljani in KUD AAC Zrakogled, 2024)

Banchetto musicale Francoska glasba za solistično violo da gamba

Tokrat se bomo posvetili francoski glasbi sedemnajstega stoletja za solistično violo da gamba. Skladbe nekoč legendarnih, a danes skoraj neznanih avtorjev Hotmana [izg. Otmana], Dubuissona, Sainte-Colomba in de Machyja so nastajale dolgo pred dobro znanimi Bachovimi mojstrovinami za violino ali violončelo brez spremljave, a pričajo o izredni glasbeni in tehnični ravni nekdanjih glasbenikov.

Literarni večer Jules Verne: Mož, ki je zrl v prihodnost

Literarni večer ob 120. obletnici smrti namenjamo znamenitemu francoskemu avtorju Julesu Vernu. Danes ga opisujemo kot očeta znanstvene fantastike in skoraj 180 let let po izidu knjige Pet tednov v balonu še vedno strmimo nad njegovo neverjetno sposobnostjo pogleda v prihodnost. Junaki Vernovih romanov plujejo pod morsko gladino, se odpravijo na luno in v sredino Zemlje, ob vseh razburljivih dogodivščinah pa vedno najdejo čas tudi za dober obed. Vabimo vas k poslušanju komično-slastnih odlomkov pustolovcev iz Vernovih romanov, ki jih je za oddajo z naslovom Mož, ki je zrl v prihodnost pripravila Mateja Perpar. Odlomke iz romanov Potovanje na luno, Bajna dediščina, Otroka kapitana Granta in Skrivnostni otok so prevedli Ivan Črnagoj, Bogo Stopar, Anton Bajec in Janez Gradišnik, interpretirajo dramski igralci Sabina Kogovšek, Blaž Šef, Primož Pirnat in Lotos Šparovec, bereta Ivan Lotrič in Maja Moll, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska izvedba Nejc Zupančič, režija je Igor Likar. Oddajo je leta 2012 pripravila Mateja Perpar. Urednika oddaje Matej Juh in Petra Tanko.

Bogoslužje Prenos maše s Frankolovega

Na četrto postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnijske cerkve sv. Jožefa na Frankolovem. Mašuje pater mag. Branko Cestnik. Pri obredu sodelujeta: otroški pevski zbor pod vodstvom Vesne Kotnik in mešani župnijski pevski zbor, ki ga vodi Janez Karo. Orgelska spremljava Patricija Jakop.

Podobe znanja Neža Čadež: Tudi po gozdovih smo iskali kvasovke za nove okuse piva

Ne le stoletja, temveč kar tisočletja fermentirani izdelki bogatijo našo prehrano. Od kvašenega testa, alkoholnih pijač, kot sta vino in pivo, do kisa. Danes te drobnožive organizme, ki spreminjajo okus, aromo in vonj hrane dodobra poznamo - gre namreč za kvasovke. Nekaj tako vsakdanjega, kot je kuhinjski kvas, je predmet kopice raziskav, ki jih izvajajo na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Še več, z najnovejšimi biotehnološkimi metodami kvasovk ne le proučujejo, temveč tudi spreminjajo njihove lastnosti.